Prišlo je do prometne nesreče z udeleženim e-skirojem! A na srečo le za namen današnje novinarske konference, s katero smo osveščali o tveganjih, ki jih prinaša vožnja z e-skiroji.

Agencija za varnost prometa je danes, 14. maja 2025, na Izpitnem centru Ljubljana skupaj z drugimi deležniki predstavila podatke, trende in zakonodajne predloge za povečanje varnosti. Kot so na novinarski konferenci pojasnili predstavniki AVP, Policije, UKC Ljubljana, ljubljanskega redarstva in tržnega inšpektorata, mikromobilnost postaja vse pomembnejši del prometa, zlasti v mestih. Med najbolj razširjenimi prevoznimi sredstvi so električni skiroji, ki pa predstavljajo tudi nove izzive za varnost, zakonodajo in sobivanje v prometu.

Uprizorjena posledica prometne nesreče, ženska leži na tleh, zdravstveni delavec ji drži glavo

Na današnji novinarski konferenci so v praktičnem delu prikazali varno vožnjo z e-skirojem na poligonu, kjer je AVP s pomočjo maskerjev Rdečega križa Slovenije uprizorila prikaz prometne nesreče in značilne poškodbe pri vožnji z e-skirojem.

Prometne nesreče z e-skiroji v porastu

Od leta 2021 so e-skiroji zakonsko opredeljeni kot lahka motorna vozila s hitrostjo do 25 km/h. V letu 2024 smo zabeležili 268 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev. To je 12 odstotkov več kot leto prej. Čeprav v zadnjih dveh letih ni bilo smrtnih žrtev, pa je število huje telesno poškodovanih naraslo za kar 29 odstotkov – s 30 (v 2023) na 42 (v 2024). Do 12. maja letos beležimo 50 prometnih nesreč, v katerih se je huje poškodovalo 9 voznikov e-skirojev, 35 pa lažje. Več kot polovica voznikov v nesrečah ni uporabljala zaščitne čelade, čeprav vemo, da je prav zaščita glave pri padcu ključna. Najpogosteje nesreče povzročijo vozniki, stari med 35 in 44 let, a tudi mlajši, v starostni skupini 18–24 let, sodijo med najbolj izpostavljene.

E-skiro ni igrača

Mag. Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice AVP, poudarja, da e-skiroji dosegajo hitrosti do 25 km/h, a imajo nizko stabilnost in majhna kolesa. Brez čelade, znanja in izkušenj uporabnikov so poškodbe pogosto hude. »Žal ugotavljamo tudi, da prodajalci e-skirojev javno ponujajo odklepanje teh vozil, kar pomeni, da e-skiroji dosegajo tudi bistveno višje hitrosti. Posledično so poškodbe ob nesrečah tudi veliko hujše, primerljive z motorističnimi.« Na AVP si zato z nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, z novimi izobraževalnimi programi za devetošolce in z aktivnim sodelovanjem pri pripravi zakonodaje prizadevajo za večjo osveščenost uporabnikov in boljšo ureditev tega področja. Predloge za spremembo zakonodaje so vključili tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030. Med ključnimi predlogi so: obvezna uporaba zaščitne čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedba osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, dvig minimalne starosti za vožnjo na vsaj 15 let – po priporočilu Evropskega sveta za varnost v prometu celo na 16. Predlagajo tudi uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev in možnost odvzema tehnično neustreznih vozil ter povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru e-skirojev.

V tujini so šli celo dlje in po nekaterih mestih prepovedali uporabo e-skirojev v petek in soboto ponoči (od 23. do 6. ure) ter znižali dovoljene hitrosti po mestnih središčih in v okolici vrtcev, šol na 15 km/h. Ugotovili so namreč, da je ravno prepoved uporabe e-skirojev ponoči med vikendi za skoraj 50 % znižala število prometnih nesreč z e-skiroji. Takrat se namreč tudi največ voznikov vozi pod vplivom alkohola in drog.

E-skiroji so dostopni širokemu krogu uporabnikov, predvsem mlajši populaciji, ki jih uporablja brez predhodnega usposabljanja. Pri tem na AVP apelirajo predvsem na starše, ki puščajo samostojno uporabo otrokom in najstnikom, ki imajo slabšo zaznavo dogajanja v prometu kot odrasel človek. Nujna je pravilna in odgovorna vožnja, z zavedanjem, da gre za lahko motorno vozilo, ki ni namenjeno igri, vožnji po pločniku ali prevažanju drugih oseb in predmetov. Ker se poleg vse večjega števila lastniških e-skirojev širijo tudi možnosti izposoje teh lahkih motornih vozil, AVP vse uporabnike vnovič poziva k odgovorni vožnji.

Mag. Ivan Kapun podaja izjavo za medije

E-skiroji pogosto presegajo dovoljene hitrosti

Policija je lani zabeležila 929 kršitev cestnoprometnih predpisov pri voznikih e-skirojev, letos do 8. maja pa že 207. Med najpogostejšimi so vožnja v napačni smeri, vožnja brez čelade ter vožnja pod vplivom alkohola. Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je pojasnil, da e-skiroji pogosto presegajo dovoljene hitrosti. Policija zato uporablja posebne naprave za merjenje hitrosti, saj teh vozil ni mogoče preveriti na tehničnem pregledu. Predstavili so jo tudi na dogodku.

Policisti bodo v obdobju nacionalne akcije svojo nadzorno dejavnost usmerili prav v ta ravnanja udeležencev cestnega prometa, torej v preveliko hitrost in prej naštete kršitve. Namen nadzora je zmanjšati število in posledice prometnih nesreč ter hkrati izboljšati varnost cestnega prometa.

"Naši preventivni nasveti so usmerjeni predvsem v opozarjanje udeležencev cestnega prometa, naj uporabljajo čelado, naj poskrbijo za svojo vidnost, tehnično brezhibnost prevoznega sredstva in upoštevajo cestnoprometne predpise. Obenem se morajo zavedati, da si cesto delijo z drugimi udeleženci cestnega prometa, ki jih pogosto ne opazijo, zato morajo biti pozorni tudi nanje," je še povedal mag. Kapun.

Resne poškodbe so vse pogostejše

Uroš Tominc, dr. med., vodja Urgentnega kirurškega bloka na UKC Ljubljana, navaja, da so v letu 2024 obravnavali 596 poškodovanih uporabnikov skirojev, v letu 2023 pa 661. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so zabeležili že 125 padcev z e-skirojem oziroma navadnim skirojem. (UKCLJ v svoji bazi podatkov ne loči med uporabniki e-skirojev in »navadnih« skirojev.) Največ poškodb se zgodi med junijem in septembrom, predvsem gre za poškodbe glave, zapestij in prsnega koša. Dr. Tominc dodaja, da gre predvsem za resne poškodbe mišično-skeletnega sistema podobne poškodbam, ki jih beležijo pri kolesarjih in motoristih ter jih ni mogoče primerjati s poškodbami na navadnih skirojih.

Vožnja po pločniku, brez čelade in z "odklenjenimi" e-skiroji

Roman Fortuna, vodja Mestnega redarstva na Mestni občini Ljubljana, poudarja, da so med najpogostejšimi kršitvami, povezanimi z e-skiroji, vožnja po pločnikih, brez čelade, prevoz drugih oseb in uporaba naprav, ki zmanjšujejo zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Med letoma 2021 in 2024 so izvedli 83 ukrepov po 97.a členu Zakona o pravilih cestnega prometa, ki določa pogoje za udeležbo e-skirojev v prometu. "Kršitve so najpogosteje zaznane v središču mesta, zlasti v območju za pešce. S samodejnimi merilnimi napravami zaznavamo tudi prehitro vožnjo e-skirojev, vendar zaradi neidentificiranih voznikov ta nevarna dejanja ostajajo nekaznovana." V sodelovanju z Reševalno postajo Ljubljana in šolami izvajajo tudi različne ozaveščevalne dejavnosti, tudi s pomočjo izobraževalnega videa, ki so ga pripravili skupaj s Srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljani.

Dominik Treber, inšpektor svetnik iz Tržnega inšpektorata RS, dodaja, da so aprila začeli izvajati nadzore električnih koles in skirojev ter nadzor nad oglaševanjem možnosti "odklepanja" in povečanja hitrosti e-skirojev. "Odklepanje e-skirojev" se nanaša na tehnični postopek, s katerim se odstrani ali zaobide tovarniško nastavljeno omejitev največje hitrosti električnega skiroja, kar pa trenutno ni izrecno prepovedano v slovenski zakonodaji. "Pri nadzoru električnih skirojev in električnih koles smo odkrili veliko število neskladnih proizvodov na slovenskem trgu. Zato bomo z ustreznimi nadzori v skladu z letnim načrtom nadaljevali, z namenom ureditve trga električnih skirojev in koles ter zagotavljanja večje varnosti za potrošnike." Kot nadzorni organ so zato predlagali naslednje zakonodajne spremembe: prepoved ali strožjo regulacijo odklepanja električnih skirojev ter obvezno nošenje homologirane motoristične čelade za vse uporabnike električnih skirojev.

Naslednji teden preventivna akcija za varnejšo udeležno e-skirojev v prometu

Nacionalna preventivna akcija Mikromobilnost bo letos potekala od ponedeljka, 19. maja, do nedelje, 25. maja 2025, policisti pa bodo izvajali poostren nadzor.

Povezane vsebine

Varno z e-skirojem - nasveti policije

Priporočila AVP za voznike e-skirojev 

DSCF1085.JPG DSCF1090.JPG DSCF1112.JPG

DSCF1114.JPG DSCF1129.JPG DSCF1133.JPG

DSCF1143.JPG DSCF1152.JPG DSCF1161.JPG

DSCF1167.JPG DSCF1176.JPG DSCF1179.JPG

DSCF1191.JPG DSCF1202.JPG DSCF1207.JPG

DSCF1220.JPG DSCF1226.JPG DSCF1232.JPG

DSCF1237.JPG DSCF1251.JPG