Policisti Specializirane enote za nadzor prometa so v preteklem tednu opravili kontrolo kmetijskih traktorjev in silokombajna. Pri tem so zaznali več kršitev, ki bi v prometu lahko imele hude posledice.
Pri pregledu enega od traktorjev so ugotovili, da tovor, silažna masa, ni bila naložena in pokrita tako, da se ne bi razsipavala oziroma padala iz priklopnega vozila, pripetega na kmetijski traktor. Poleg tega je bilo ob tem ugotovljeno tudi, da voznik traktorja in sopotnik, otrok, med vožnjo nista bila pripeta z varnostnim pasom.
Pri kontroli silokombajna se je izkazalo, da njegova širina znaša 3,30 metra, s čimer je presegla največjo dovoljeno širino za 24 centimetrov, za kar bi potreboval dovoljenje za izredni prevoz. Voznik je tako opravljal izredni prevoz brez dovoljenja, prav tako pa vozilo tudi ni bilo ustrezno označeno.
Navedene kršitve predstavljajo nevarnost v cestnem prometu, zaradi katerih so policisti v preteklosti že obravnavali smrtne prometne nesreče. Zato v policiji opozarjamo na dosledno spoštovanje predpisov. Predpisi namreč niso namenjeni sami sebi, temveč so strokovno postavljena pravila, ki obstajajo zato, da bi bila vsem, ki se istočasno znajdejo v prometu, zagotovljena varnost.
Siliranje koruze: na njivi delovni stroj, na cesti udeleženec v prometu
Siliranje koruze je eno najbolj intenzivnih opravil v kmetijskem letu. Je tekma s časom in vremenom, vendar nekaj pridobljenih minut ne odtehta posledic prometne ali delovne nesreče. Pri spravilu sodelujejo silokombajn ter traktorji s prikolicami, ki se med njivami in silosom pogosto premikajo tudi po javnih cestah. V času siliranja koruze se na naših cestah poveča število silokombajnov, traktorjev in prikolic. Zaradi velikosti in mase kmetijske mehanizacije je potrebna posebna previdnost, saj za silokombajn ob vključitvi na javno cesto veljajo tudi cestnoprometni predpisi.
Širina silokombajna je pomembna
Sodobni samovozni silokombajni so veliki in težki stroji, njihovo širino pa dodatno povečujejo koruzni adapterji, ki so lahko široki več metrov. Konfiguracija, primerna za delo na njivi, zato ni nujno primerna tudi za cestni promet saj širina prometnega pasu na regionalnih cestah znaša do največ 3,25 metra, ponavadi manj, kar pomeni, da ob prevozu silokombajn sega na nasprotno smerno vozišče.
Pravilnik o delih in opremi vozil določa, da morajo biti delovni stroji, širši od 2,55 m, v cestnem prometu na skrajnih točkah širine spredaj in zadaj označeni z opozorilnimi tablami z izmeničnimi belimi in rdečimi odsevnimi pasovi. Če je razdalja med zunanjim robom stroja in pozicijskimi svetilkami večja od 400 mm, so ponoči oziroma ob zmanjšani vidljivosti potrebne tudi dodatne pozicijske svetilke in odsevniki.
Posebno pozornost zahteva koruzni adapter. Rezila, konice in drugi nevarni izpostavljeni deli morajo biti med cestnim prevozom ustrezno zavarovani. Voznik mora zato pred odhodom na cesto preveriti navodila proizvajalca in predpisano transportno konfiguracijo stroja.
Kdaj gre za izredni prevoz?
Sama označitev širokega silokombajna še ne pomeni, da je z njim dovoljena vsaka vožnja po javni cesti. Če stroj presega dovoljene mere, skupno maso ali osne obremenitve, njegova vožnja predstavlja izredni prevoz. Enako velja, če presega omejitve, ki so s prometno signalizacijo določene na posamezni cesti.
Za kmetijstvo je pomemben tudi pravilnik, ki ureja izredne prevoze. Med kategorijami izrednih prevozov posebej obravnava tudi prevoz z delovnim oziroma kmetijskim strojem, kadar ta presega dovoljene dimenzije, skupno maso ali osne obremenitve. Delovni oziroma kmetijski stroj, ki presega predpisano dovoljeno širino 3,06 m, se šteje za izredni prevoz in mora imeti ustrezno dovoljenje za izredni prevoz. Tak stroj mora biti med vožnjo tudi ustrezno označen, in sicer z najmanj eno rumeno utripajočo svetilko, ki je vidna vsem udeležencem v cestnem prometu ter oranžno tablo z napisom "izredni prevoz". Če stroj presega predpisane dimenzije, mora biti izredni prevoz izveden tudi s spremljevalnim vozilom, kadar je to glede na njegove dimenzije oziroma pogoje izrednega prevoza predpisano.
Lastnik oziroma izvajalec naj zato pred sezono preveri dejansko transportno širino in višino silokombajna, njegovo maso in osne obremenitve. Pomembna je transportna širina stroja z nameščeno opremo, ne le širina osnovnega silokombajna.
Blato z njive ne sodi na cesto
Veliko nevarnost med siliranjem predstavlja tudi blato. Ob izvozu z mokre njive lahko pnevmatike silokombajnov, traktorjev in prikolic na vozišče nanesejo velike količine zemlje. Takšno cestišče je lahko izredno nevarno predvsem za motoriste in kolesarje.
Organizacija dela naj zato vključuje tudi sprotno čiščenje izvoza z njive in cestišča. Pri večjih deloviščih je smiselno določiti osebo, ki spremlja stanje ceste in po potrebi poskrbi za čiščenje oziroma ustrezno zavarovanje nevarnega mesta.
Silažna masa ne sme padati s prikolice
Varnost se ne konča pri silokombajnu. Traktorji in prikolice, ki odvažajo sesekljano koruzo, morajo imeti tovor naložen tako, da med vožnjo ne pada ali se razsipa na vozišče.
To ne pomeni nujno, da mora biti vsaka prikolica s silažno koruzo pokrita s ponjavo. Bistveno je, da je tovor naložen, pritrjen oziroma pokrit tako, da se med vožnjo ne more razsipati. Če tega zaradi količine ali načina nalaganja ni mogoče zagotoviti, je treba količino tovora zmanjšati oziroma uporabiti ustrezno pokrivalo ali drug učinkovit način zavarovanja. Po cestišču razsuta silažna masa (podobno kot jesensko listje) predstavlja resno nevarnost predvsem za voznike enoslednih vozil (motoriste, kolesarje ipd.) saj se v kombinaciji z vlago poveča spolzkost vozišča. Poleg tega pa lahko koščki priletijo v predel obraza navedenih udeležencev v cestnem prometu.
Previdnost tudi pri delu na njivi
Silokombajn ima številne hitro premikajoče se dele – rezila, podajalne valje in pogonske elemente. Zamašitev ali drugih težav se zato ne sme odpravljati, dokler stroj ni varno zaustavljen in niso izvedeni postopki, ki jih predpisuje proizvajalec.
Če na istem delovišču sodeluje več delodajalcev oziroma samozaposlenih oseb, je pomembno tudi usklajevanje skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Številke opozarjajo
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo je leta 2025 pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 21 ljudi. Evidentiranih je bilo tudi 73 delovnih nezgod s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji; poškodovalo se je 56 ljudi, od tega 20 težje, osem oseb pa je umrlo. Podatki niso omejeni samo na silokombajne, jasno pa kažejo na tveganja pri delu s težko kmetijsko mehanizacijo.
Varnost se začne, preden obrnemo ključ
Pred odhodom na cesto naj voznik preveri tehnično brezhibnost stroja, svetlobne naprave in smernike, dejansko širino in druge dimenzije silokombajna, pravilno označitev, zavarovanje nevarnih delov ter transportni položaj koruznega adapterja. Preveriti mora tudi, ali mere, masa oziroma osne obremenitve zahtevajo dovoljenje za izredni prevoz in morebitno spremstvo ter ali je načrtovana pot glede na širino ceste, mostove, podvoze in druge ovire sploh primerna.