Voznikom in drugim udeležencem cestnega prometa želimo osvežiti znanje in védenje o tem, katera prometna pravila veljajo v križišču, kako se mu približevati in kako voziti skozenj ... Vse to z namenom, da bi bili vsi skupaj varnejši!

Križišče - približevanje, prednost in vožnja skozenj

Zakon o cestah opredeljuje križišče kot prometno površino, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest v isti ravnini. Za križišče štejeta tudi priključek pri zunajnivojskem križanju ceste (npr. pri križanju avtoceste z drugo javno cesto), ki sicer ni križišče, in nivojski priključek, razen priključka nekategorizirane ceste, ki jo lastnik uporablja izključno za svoje potrebe, priključka dovozne poti do objekta ali zemljišča in priključka kolovozne poti brez zgrajenega in utrjenega vozišča. Ker k cesti poleg vozišča štejejo tudi pločniki, kolesarske steze in drugi deli cestišča, spadajo h križišču tudi prehodi za pešce in prehodi za kolesarje.

Na križišču se križajo ali združujejo poti najrazličnejših prometnih udeležencev, od pešcev do voznikov. Zato je nevarnost prometne nesreče v križišču večja kot na drugih prometnih površinah, zlasti če upoštevate možnost napačnega ravnanja katerega od udeležencev cestnega prometa.

Skica križišča in pot voznikaNa sliki vidite, na koliko mestih se križa pot voznika, ki v križišču zavija levo,
s potjo drugih prometnih udeležencev.

Križišče v naselju, kjer je med prometnimi udeleženci več pešcev in kolesarjev, med njimi številni otroci in mladostniki, ki so zaradi osebnostne nezrelosti, pomanjkljivega védenja o pravilih in nevarnostih cestnega prometa ter slabše zmožnosti predvidevanja veliko bolj nepredvidljivi in zato nevarni, zlasti od voznika motornega vozila zahteva mnogo previdnosti in strpnosti.

Vključevanje v promet v križišču je zahtevno opravilo, pri katerem mora voznik upoštevati pravila o prednosti ali prometno signalizacijo ali oboje. Zato se mora približevati križišču posebno previdno in s primerno hitrostjo, da lahko prepozna prometno ureditev ter po potrebi varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo v križišču prednost.

Skica križišča in pravilo srečanjaVozniki morajo poleg prometne signalizacije upoštevati tudi pravilo srečanja. Skica križišča in pravilo desnegaVozniki morajo poleg prometne signalizacije upoštevati tudi pravilo desnega.

Približevanje križišču

Ko se z vozilom približujete križišču, prilagodite hitrost vožnje in se na dovolj veliki razdalji pred njim razvrstite na ustrezen razvrstilni prometni pas, odvisno od tega, ali nameravate zaviti desno ali levo ali voziti naravnost. Vožnji v določeno smer je lahko namenjen le eden, dva ali tudi več prometnih pasov.

Skica križišča in prometni pasovi Skica križišča in prometni pasovi s prednostjo
Število in položaj razvrstilnih prometnih pasov sta odvisna od smeri in gostote prometnih tokov v križišču.
risba prometnega znaka Razvrščanje vozil O številu in položaju prometnih pasov pred križiščem in o načinu razvrščanja vozil vas obvesti prometni znak "razvrščanje vozil".

Če pred križiščem ni razvrstilnih pasov, se razvrstite:

  • za zavijanje levo - na levo stran smernega vozišča,
  • za vožnjo naravnost ali zavijanje desno - na desno stran smernega vozišča.
Skica križišča in razvrščanje na dvosmerni cestiRazvrščanje na dvosmerni cesti Skica križišča in razvrščanje na enosmerni cestiRazvrščanje na enosmerni cesti


Preden se pred križiščem razvrstite oziroma zamenjate prometni pas, se morate prepričati, da to lahko storite varno, svojo namero pa morate s smerno utripalko pravočasno in nedvoumno nakazati drugim prometnim udeležencem. Tudi v križišču morate drugim s smerno utripalko jasno povedati, da nameravate zaviti levo ali desno.

Ne smete pozabiti, da znak s smerno utripalko ni namenjen le voznikom, ki vozijo za vami, ampak tudi voznikom in drugim prometnim udeležencem, ki vam prihajajo nasproti, in tistim, ki se vam bližajo z leve ali desne. Ta znak je izjemno pomemben za doseganje optimalne pretočnosti prometa v križišču, še bolj pa za zagotavljanje njegove varnosti. Zato morate smerno utripalko vključiti pravočasno, vendar šele tedaj, ko je njen pomen povsem nedvoumen in z njo jasno nakažete, kakšen premik in v kateri smeri boste izvedli.

Znaka s smerno utripalko ni treba dati, ko se vključujete v promet v krožnem križišču, kjer je mogoča vožnja le v eni smeri - desno in naprej v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca. Seveda pa ga je treba dati, preden zamenjate prometni pas in zapustite krožišče.

Prednost v križišču

Kadar je prednost v križišču urejena s prometno signalizacijo, ravnate v skladu z njenim pomenom, pri tem pa morate upoštevati tudi naslednja pravila.

  • Ko v križišču zavijate v desno, morate pustiti mimo kolesarje in voznike koles s pomožnim motorjem, ki vozijo po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečkate. To ni treba storiti v križišču, kjer prednostna cesta zavija v desno (potek prednostne ceste je označen s predpisano prometno signalizacijo) in je vozilom na kolesarski stezi, ki je speljana naravnost na vozišče, s prometnim znakom "križišče s prednostno cesto" z dopolnilno tablo "za kolesarje" odvzeta prednost.

Skica križišča s kolesarsko stezoKo pri zavijanju desno prečkate kolesarsko stezo, imajo vozila na tej stezi prednost.

Skica križišča s kolesarsko stezoV križišču, kjer prednostna cesta zavije desno, je vozilom na kolesarski stezi s prometnim znakom odvzeta prednost.

  • Tudi pri zavijanju levo imajo kolesarji in vozniki koles s pomožnim motorjem, ki vozijo po kolesarski stezi, ki jo prečkate, v skladu s pravilom srečanja prednost pred vami. Praviloma jih morate počakati na sredini križišča, tako da ne ovirate vozil, ki vam prihajajo nasproti po smernem vozišču.

Skica križišča s kolesarsko stezoPri zavijanju levo imajo vozila na kolesarski stezi, ki jo prečkate, prednost pred vami.

  • Posebno pazljivi morate biti, kadar pri zavijanju prečkate dvosmerno kolesarsko stezo, na kateri morate pustiti mimo kolesarje in voznike koles s pomožnim motorjem, ki vozijo v eno in drugo smer.

Skica križišča z dvosmerno kolesarsko stezoPri prečkanju dvosmerne kolesarske steze morate počakati vsa vozila, ki vozijo po njej.

  • Pri zavijanju desno morate dati prednost avtobusom in drugim vozilom, ki vozijo po označenem prometnem pasu za vozila javnega prevoza potnikov, ki je desno od prometnega pasu, po katerem vozite.
  • Ko v križišču zavijate desno ali levo, morate dati prednost pešcem, ki prečkajo vozišče, na katero nameravate zaviti.

Skica križišča s prehodom za pešce, ki imajo prednostKo pri zavijanju prečkate prehod za pešce, počakate pešce, katerih smer hoje sekate.

V križišču, kjer promet ni urejen s prometno signalizacijo, morate ravnati v skladu z dvema temeljnima praviloma:

  • v križišču ima prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (pravilo desnega),
  • voznik vozila, ki v križišču zavija levo, mora pustiti mimo vozila, ki prihajajo iz nasprotne smeri in vozijo naravnost ali zavijajo desno (pravilo srečanja).
Skica križišča in pravilo desnegaPravilo desnega Skica križišča in pravilo srečanjaPravilo srečanja


In še tretje pravilo:

  • tirna vozila (tramvaj) imajo v takem križišču prednost pred drugimi vozili.

Vključevanje v križišče in vožnja skozenj

Ko ste se pri vključevanju v promet prepričali, da v križišču ne boste ovirali ali ogrožali nikogar, ki ima pred vami prednost, brez oklevanja zapeljete vanj. Seveda je pri današnjem gostem prometu, zlasti v prometnih konicah, ko promet teče zelo počasi, to včasih skoraj nemogoče. V takem primeru je zaradi boljše prepustnosti križišča dopustno, da se vključite v promet na prednostni cesti tudi, če so na njej druga vozila, vendar le, če ste se prej prepričali, da vam bo voznik, pred katerega se želite vključiti, to omogočil. V ta namen z očmi poiščite oči tega voznika (očesni stik) in ko vam odgovori (npr. z gibom roke), da vam odstopa prednost, zapeljete predenj. Nikakor pa si ne smete dovoliti, da bi tako ravnali samovoljno in izsilili prednost.

V nobenem primeru ne smete zapeljati v križišče (tudi pri zeleni luči na semaforju ne), če bi zaradi gostote prometa ali drugega vzroka obstali v križišču in ovirali ali onemogočili promet vozil z leve ali desne. Če se to kakšnemu nespretnemu vozniku vendarle zgodi, mu omogočite varno zapustitev križišča.

Križišče zapustite čim hitreje, razen pri zavijanju levo, ko zaradi nasprotnega prometa zapeljete do sredine križišča, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače ali če tega ne dopušča promet iz nasprotne smeri.

Prehitevanje je v križišču (tudi na krožnem) prepovedano. Izjemoma je v križišču, kjer je dovolj prostora in kjer prometna ureditev to omogoča, dovoljeno prehiteti:

  • vozilo, ki zavija levo - prehitimo ga po desni strani,
  • vozilo, ki vozi po prednostni cesti;
  • vozilo, ki pri zeleni luči vozi čez križišče, na katerem je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki.

V križišču (razen v krožnem) je menjava prometnega pasu prepovedana. To pomeni, da ni dovoljeno zapeljati z enega na drug prometni pas tam, kjer sta pred križiščem dva razvrstilna prometna pasova za vožnjo v isto smer, ki se nadaljujeta v dveh prometnih pasovih v križišču in na smernem vozišču za križiščem. Če je pred križiščem označen za vožnjo v eni smeri samo en razvrstilni prometni pas, ki se v križišču oziroma za križiščem razdeli v dva prometna pasova (ali več), smete zapeljati na kateregakoli od teh pasov, pri čemer to ne šteje za menjavo prometnega pasu.

Ko v križišču zavijate (desno ali levo) na smerno vozišče z dvema ali več prometnimi pasovi, smete zapeljati na kateregakoli od teh pasov, razen če istočasno na isto smerno vozišče zavija tudi voznik, ki prihaja iz nasprotne smeri. V takem primeru voznik, ki zavija levo, zapelje na levi prometni pas, voznik, ki zavija desno, pa na desni prometni pas tega smernega vozišča. Avtobusno postajališče, zgrajeno neposredno za križiščem, ni desni prometni pas v smislu te zakonske določbe.

Če je promet v križišču urejen z napravami za dajanje svetlobnih prometnih znakov (semaforji), morate pazljivo spremljati te znake in ravnati v skladu z njihovim pomenom. V zvezi s tem naj spomnimo, da zelena luč ne pomeni le obvestila, da imate odprto smer, ampak tudi obveznost, da brez odlašanja odpeljete. Rdeča luč prepoveduje vožnjo, enako tudi rumena luč, razen ko je vozilo v trenutku, ko se rumena luč prižge, tako blizu semaforja, da voznik ne bi mogel varno ustaviti. Vedeti pa je treba, da ta zakonska izjema velja le za tiste voznike, ki vozijo z dovoljeno hitrostjo. To pomeni, da bo prehiter voznik v takem primeru odgovarjal zaradi prehitre vožnje in vožnje v rumeno luč.

Za lažjo predstavo navajamo nekaj informativnih podatkov o poti ustavljanja pri različnih hitrostih, ki jih je mogoče uporabiti pri ocenjevanju upravičenosti vožnje v rumeno luč. Ob upoštevanju povprečnega odzivnega časa in ob predpostavki, da je koeficient trenja površine vozišča od 0,70 do 0,80 (dober suh asfalt), je pot ustavljanja (odzivna pot + zavorna pot) približno:

  • 13 (8 + 5) m pri hitrosti 30 km/h,
  • 19 (11 + 8) m pri hitrosti 40 km/h,
  • 27 (14 + 13) m pri hitrosti 50 km/h,
  • 36 (17 + 19) m pri hitrosti 60 km/h,
  • 45 (19 + 26) m pri hitrosti 70 km/h.

Ker se zavorna pot na mokri cesti podaljša tudi do dvakrat, se temu ustrezno podaljša tudi pot ustavljanja, ki znaša približno:

  • 18 (8 + 10) m pri hitrosti 30 km/h,
  • 27 (11 + 16) m pri hitrosti 40 km/h,
  • 40 (14 + 26) m pri hitrosti 50 km/h,
  • 55 (17 + 38) m pri hitrosti 60 km/h,
  • 71 (19 + 52) m pri hitrosti 70 km/h.

Seveda ne smete pozabiti, da se pot ustavljanja lahko podaljša tudi zaradi podaljšane odzivne poti, kar se največkrat zgodi zaradi nezbranosti (na slovenskih cestah k temu največkrat prispeva telefoniranje med vožnjo), alkoholiziranosti in vpliva prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi na voznika.

Krožno križišče (krožišče)

V krožnem križišču je promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik v njem prednost pred voznikom, ki se vključuje vanj.

Ko zapeljete v krožno križišče, katerega vozišče ima dva prometna pasova, se razvrstite na notranji prometni pas in tako omogočite vključitev v promet v križišču tudi voznikom na naslednjih uvozih, razen če nameravate zapustiti križišče na prvem naslednjem izvozu. Tega vam ni treba storiti tudi takrat, ko prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje. S tem so, razen prometa in njegovih značilnosti, mišljene zlasti konstrukcijske značilnosti manjših krožnih križišč, kjer je mogoč promet le po enem prometnem pasu, čeprav imajo dva, in pri katerih so uvozi in izvozi tako blizu drug drugemu, da je menjava prometnih pasov praktično nemogoča.

Skica krožnega križišča z dvemi prometnimi pasoviS tem, ko se razvrstite na notranji prometni pas, omogočite vključitev voznikom na naslednjih priključkih.

Ko se vključujete v krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, in vozite po desnem prometnem pasu, zapeljete na desni (zunanji) prometni pas krožnega križišča, če pa vozite po levem prometnem pasu, pa na levi (notranji) prometni pas krožnega križišča.

Skica krožnega križišča z dvemi prometnimi pasoviSkica krožnega križišča z več prometnimi pasoviNekatera večja krožna križišča imajo v smereh z gostejšim prometom dvopasovne priključke in izvoze, prometni pasovi pa so zaradi večje varnosti lahko ločeni z neprekinjeno ločilno črto.

Preden zapustite krožno križišče, se razvrstite na zunanji prometni pas. Pri velikih krožnih križiščih smete na izvozu, kjer prometna ureditev to dovoljuje, zapustiti krožno križišče tudi z notranjega pasu. To je, kot veste, mogoče le, če je zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju v desno.

Skica krožnega krožišča križišča - zapuščanjePri zapuščanju krožnega križišča ne pozabite na smerno utripalko.

Dovolj velika krožna križišča zlasti ob gostejšem prometu omogočajo boljšo pretočnost kot klasična, vendar ne dovoljujejo vožnje z veliko hitrostjo. Upoštevati morate tudi, da je v krožnih križiščih prepovedano prehitevanje, ker je preglednost ob vozilu in za njim zaradi ukrivljenosti vozišča slabša kot na ravnem vozišču (v desnem vzvratnem ogledalu drugo vozilo opazite šele, ko je že ob boku vašega, v levem pa prej izgine v mrtvem kotu), poleg tega pa krožno vozišče zaradi lažjega uvoza in izvoza ni nagnjeno navznoter, kot je to običajno na krivinah, ampak navzven. Zaradi takšnega prečnega nagiba je pri preveliki hitrosti veliko večja možnost bočnega zdrsa, pri vozilih z višjim težiščem pa možnost prevrnitve.

Krožnih križišč je tudi pri nas čedalje več, saj njihove prednosti presegajo njihove slabosti, in to ne le glede pretočnosti, ampak tudi glede varnosti. Toda če želite biti v krožnem križišču zares varni, morate upoštevati njegove posebnosti. Ne prehitevajte in se raje izogibajte veliki hitrosti ter naglim ali celo sunkovitim spremembam smeri. Če zgrešite želeni izvoz, nikar ne poskušajte ustaviti ali celo voziti vzvratno, ampak zapeljite še en krog. Tudi če se niste pravočasno pomaknili na prometni pas, s katerega lahko varno zapustite krožno križišče, zakrožite še enkrat. In ne pozabite, tudi drugim omogočite varno zapustitev križišča.

Povezane vsebine

Prometna pravila za varno vožnjo skozi križišče  
Prometna varnost

Slike: "Varna vožnja" (AMZS)