Slovenija je del širšega mednarodnega varnostnega okolja, ki ni več tako zelo stabilno. Zato si mora nenehno prizadevati za povečanje odpornosti tudi na področjih notranje varnosti, zlasti delovanja policije in njenega sistema v kriznih razmerah. To velja tako za zakonodajo, ki mora še naprej naslavljati tudi izvajanje policijskih pooblastil v spremenjenih varnostnih razmerah (bodisi ob naravnih in drugih nesrečah, krizi, izrednem stanju in vojni), kot za izvajanje ustreznih ukrepov za zagotovitev kibernetske varnosti in preprečevanje terorizma, ekstremizma in drugih oblik ogrožanja. Odpornost lahko krepi samo na podlagi pravočasne zaznave in spremljanja groženj, izvajanja preventivnih aktivnosti in ustreznega načrtovanja odzivanja ter z zadostno kadrovsko (tako številčno kot strokovno) in materialno popolnitvijo, usposabljanjem ter opremljanjem za delo v spremenjenih razmerah, ne samo doma, temveč tudi v mednarodnem okolju.
Hiter tehnološki napredek v različnih delih sveta, ki sicer pospešuje gospodarski in socialni razvoj, ter razmah razvoja in uporabe umetne inteligence vpliva tudi na strukturo varnostnih groženj. Svetovni splet bo ostal izjemno pomembno orodje, ki bo vplival na ekonomske, socialne, politične in tudi varnostne razmere. Ogrožanje kibernetske varnosti se bo okrepilo, večja odpornost bo zato ključna, tako z vidika varnosti posameznika kot varnosti skupnosti, njene kritične infrastrukture in politične stabilnosti.
Podnebne spremembe, omejevanje naravnih virov in energetska oskrba bodo vse pomembnejši dejavniki, ki bodo vplivali na razvoj posameznih delov sveta (in s tem neposredno na konfliktnost meddržavnih odnosov) in pospeševali migracije večjih skupin prebivalstva. Mednarodna skupnost bo postavljena pred nove izzive na področju varovanja okolja, v okviru tega pa tudi na področju boja proti ekološki kriminaliteti.
Zato so v Resoluciji o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035, ki je za Policijo zelo pomemben dolgoročno razvojno-usmerjevalni dokument, predvidene številne nove razvojne prednostne naloge za soočenje s sodobnimi varnostnimi izzivi, ki so povezani z:
- nadaljnjim uspešnim soočenjem kriminalistične policije z varnostnimi tveganji, povezanimi s tehnološkim razvojem;
- učinkovitim upravljanjem z nedovoljenimi migracijami;
- celovitim pristopom v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami;
- skrbjo za okolje kot varnostnim izzivom;
- nadaljnjim trajnostnim pristopom k preiskovanju gospodarske kriminalitete in korupcijskih kaznivih dejanj;
- nadaljnjim učinkovitim odzivom na izzive javni varnosti in javnemu redu – od zagotavljanja svoboščin pri javnih zbiranjih do zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja v naravnih nesrečah;
- uresničitvijo cilja brez smrtnih žrtev na slovenskih cestah;
- nadaljnjim razvojem dela policije na področju prekrškovnega prava;
- krepitvijo policijskega dela v skupnosti;
- sodobno forenzično dejavnostjo;
- analitsko dejavnostjo kot orodjem odločevalcev in ključno podporo pri reševanju operativnih varnostnih izzivov;
- zakonitim, strokovnim, uspešnim in učinkovitim izvajanjem policijskih pooblastil ob doslednem spoštovanju človekovih pravic;
- mednarodnim policijskim sodelovanjem kot odgovorom na globalne varnostne izzive in tveganja;
- digitalno preobrazbo informacijske podpore policije, da bo optimalno prispevala k učinkovitemu in uspešnemu delovanju policistov;
- zagotovitvijo kibernetske varnosti v policiji in še večje odpornosti informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije;
- protidronsko elektronsko zaščito v policiji;
- razvojem Policijske akademije v center odličnosti sodobnega izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja in raziskovanja, pri čemer naj bi raziskave postale temelj strokovnega razvoja;
- zagotovitvijo pogojev za delovanje sodobnega Muzeja slovenske policije;
- delovanjem Specialne enote in
- zagotavljanjem podpore iz zraka pri vseh nalogah policije in zagotavljanjem helikopterske nujne medicinske pomoči.
Poseben poudarek daje tudi umetni inteligenci in nadaljnjim prizadevanjem za zmanjšanje administrativnih bremen, za dvig zaupanja javnosti v njeno delo ter za sodobno upravljanje kadrov.
Koliko varnosti, na kakšen način in s kolikšnimi sredstvi bo slovenskega policija zagotavljala varnost ljudem, bo odvisno od več dejavnikov. Glede na predlagani obseg prednostnih nalog v tej resoluciji bi moral delež investicij za posamezno proračunsko leto obsegati najmanj deset odstotkov celotnega proračuna policije, pri čemer bi morala biti v proračunu policije zagotovljena zadostna sredstva za nemoteno delovanje policije, in sicer tako za kritje stroškov dela kot materialnih stroškov.
Celoten dokument: Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035 (ReDRPPol26–35)
Arhiv