Sporočila za javnost

1. Število in posledice prometnih nesreč

Kot je razvidno iz preglednice, je število prometnih nesreč v primerjalnem obdobju približno enako v vseh zimskih obdobjih:

• 1995-1996 skupaj 12.498 prometnih nesreč,
• 1996-1997 skupaj 12.672 prometnih nesreč,
• 1997-1998 skupaj 12.574 prometnih nesreč,
• 1998-1999 skupaj 12.570 prometnih nesreč,
• 1999-2000 skupaj 13.004 prometnih nesreč in
• 2000-2001 skupaj 12.169 prometnih nesreč.

Očitna razlika je v vrsti in posledicah prometnih nesreč, ki so se zgodile. Posledice v posameznem obdobju prikazuje spodnja preglednica.

Iz preglednice je razvidno število in vrsta nastalih posledic v prometnih nesrečah. Najhujše posledice prometnih nesreč so bile v sezoni 97/98. Na nastanek oziroma povečanja števila posameznih posledic (smrt, hudo, lahko telesno poškodovani) ima velik vpliv stanje in prevoznost cest, vremenske razmere ter pa upoštevanje pozitivne zakonodaje (uporaba zimska oprema).

2. Delež prometnih nesreč po vrsti v posameznem obdobju

• 1995 - 1996
  
  • 0,76 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 12,06 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 87,18 % prometnih nesreč v katerih je nastala le materialna škoda.
• 1996 - 1997
  • 0,66 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 12,93 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 86,41 % prometnih nesreč v katerih je nastala le materialna škoda.
• 1997 - 1998
  • 0,91 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 15,90 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 83,19 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
• 1998 - 1999
  • 0,59 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 12,01 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 87,40 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
• 1999 - 2000
  • 0,54 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 17,22 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 82,24 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
• 2000 - 2001
  • 0,58 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 20,31 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 79,10 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.

Po vrsti prometne nesreče (glede na posledico) posamezno zimsko obdobje ne izstopa. Porast števila prometnih nesreč s smrtnim izidom je opazen le v letih 1998 - 1999 in 2000 - 2001. V navedenih zimskih sezonah je bila zima izredno mila, kar je imelo za posledico večje število udeležencev v cestnem prometu (tudi tisti ki so ponavadi uporabljali sredstva javnega prevoza), večje hitrosti (suhe ceste, jasno vreme, malo padavin...) ipd.

3. Umrli v prometnih nesrečah glede na vzroke prometnih nesreč

V zadnjih petih letih je opazno predvsem zmanjšanje umrlih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti, čeprav je ta vzrok tudi v zimskem času največkrat vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.

4. Neuporaba zimske opreme - ugotovljene kršitve

Spodnja preglednica prikazuje posamezno število kršitev cestno prometnih predpisov v primerjalnih obdobjih. Zaradi spremembe zakonodaje se ugotovljene kršitve nanašajo predvsem na 34. točko, 229. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (v veljavi do 31.04.1998) in 100. člen Zakona o varnosti cestnega prometa. Pri obeh zakonskih določbah gre za uporabo zimske opreme.

Število ugotovljenih kršitev se iz leta v leto povečuje. Vpliv na povečanje moramo iskati tudi v spremembah zakonskih določb - Odredbe o omejitvi prometa, Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu in pa spoznanju policistov, da zimska oprema omogoča varnejše odvijanje prometa, hkrati pa vpliva tudi negativno z zbujanjem "lažnega občutka varnosti" (uporaba zimskih pnevmatik ne pomeni, da lahko voznik prekorači dovoljeno hitrost oziroma vozi hitreje, lahko pa vozi varneje zaradi boljšega oprijema vozila z podlago).

5. Posledice prometnih nesreč glede na stanje vozišča

V tabeli so prikazane posledice glede na stanje vozišča. Zajete so vse prometne nesreče, ki so se zgodile pozimi v zadnjih petih letih (4 mesece na leto od 15.11.1995 - 15.03.2001).

<br

6. Zaključek

Večina prometnih nesreč se zgodi pozimi v relativno dobrih voznih pogojih. V takšnih pogojih prihaja tudi do najhujših posledic. Ugotovitev izhaja iz dejstva, da se večina voznikov zaveda nevarnosti vožnje v zimskih razmerah, ob izboljšanih voznih pogojih pa pozabijo na nevarnost in vozijo brezskrbno in nekateri celo nepremišljeno.

V zimskem času, moramo slabše vozne razmere (poledico) pričakovati zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljena vlagi, vetru in mrazu. To je predvsem na:

• propustih,
• mostovih in viaduktih,
• v usekih,
• na delih cest, ki vodijo skozi gozd in
• na delih cest, ki so izpostavljeni močnemu vetru (burja).

Sektor za cestni promet