Sorodne objave

 

Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji urejata Zakon o nalogah in pooblastilih policije in Zakon o kazenskem postopku. V drugem odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku je določeno, da lahko organi za notranje zadeve razpišejo iskanje pogrešanih oseb.

Na podlagi določb 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije je policiji naložena splošna naloga varovanja življenja in osebne varnosti ljudi in iskanja oseb, za katere ni nujno, da so povezane s kaznivim dejanjem. V 43. členu tega zakona so podrobneje navedena nekatera posamezna pooblastila policije v primeru prijave pogrešanja osebe.

Seznam pogrešanih oseb

Na seznamu pogrešanih oseb so osebe, ki so iz znanih ali neznanih vzrokov odsotne iz določenega okolja, o čemer je policija obveščena oziroma to sama ugotovi.

Vse, ki bi pogrešano osebo opazili ali kar koli vedeli o njenem izginotju, prosimo, naj o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma anonimni telefon policije 080 1200.

Celoten seznam pogrešanih oseb

Na podlagi tega zakona lahko policija objavlja fotografije iskanih oseb v sredstvih javnega obveščanja. Osnovne podatke o pogrešani osebi, splošne okoliščine pogrešanja in fotografijo pogrešane osebe policija objavlja tudi na seznamu pogrešanih oseb na svoji spletni strani.

Razpisovanje iskanja v policiji ureja Navodilo o razpisovanju tiralic in iskanju oseb, medtem ko taktiko in metodiko iskanja urejajo Usmeritve za delo policije na področju iskanja oseb. Pogrešanje osebe v okolju, kjer živi in dela, navadno ni posledica kaznivega dejanja, ampak je pogosto izraz in končni izid globljih konfliktov v osebi v interakciji z njenim okoljem. Po drugi strani lahko opozorimo na primere iz preteklosti, ko so se za navideznim odhodom osebe skrivala huda kazniva dejanja.

Kot pogrešano osebo policija obravnava tisto osebo, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsotna iz določenega okolja in je policija o tem obveščena ali to sama zazna ter za njeno izsleditev izvede določene ukrepe. Zmotno je mišljenje, ki se pojavlja v javnosti, da je glavni element za status pogrešane osebe časovni dejavnik odsotnosti iz okolja. Pri pogrešanjih je namreč nujno treba upoštevati logično sprejemljiv čas pogrešanja in vidik preteklih navad osebe, običajev, obnašanja, socialnih stikov ali poklicne dejavnosti.

Poudariti je treba, da lahko pogrešanje osebe prijavi vsakdo, ne glede na to, ali izvira iz družinskega, delovnega, ali širšega socialnega okolja osebe. Bistven element pri tem je nepojasnjena odsotnost osebe iz njenega okolja in sposobnost prijavitelja, da ob prijavi poda pomembne podatke.

Katere podatke je policiji koristno sporočiti ob prijavi?

Za uspešnejši pristop k obravnavi pogrešanja osebe je priporočljivo, da prijavitelj ob prijavi posreduje čimveč kar najbolj uporabnih informacij. Prijaviteljevo obvestilo o pogrešanju naj bi vsebovalo podatke tako o individualnih fizičnih in psihičnih značilnostih pogrešane osebe in okoliščinah pogrešanja kot tudi o okolju, kjer je pogrešana oseba živela in delala.

Za uspešno delo policije so priporočljivi naslednji sklopi podatkov:

  • osebni podatki osebe (ime in priimek, rojstni datum, kraj rojstva, naslov bivališča, prejšnja stalna in začasna bivališča, državljanstvo, spol, osebe, s katerimi je živela in se običajno družila);
  • čas in kraj pogrešanja (kje in kdo je pogrešano osebo nazadnje videl, s kom, smer gibanja);
  • natančen osebni opis pogrešane osebe, po možnosti s fotografijo (fizične značilnosti, predmeti, nakit ....);
  • izjave in opis vedenja osebe pred pogrešanjem;
  • prejšnje odsotnosti osebe (kje se je zadrževala, ko je bila pogrešana);
  • kaj je že bilo storjeno za najdbo osebe (kateri objekti in območja so bili pregledani, preverjanje pri svojcih ...);
  • naslovi prijateljev in sorodniko;
  • obstoj suma kaznivega dejanja (možni motivi, da je pogrešanje posledica primarnega ali sekundarnega kaznivega dejanja);
  • druge okoliščine in razlogi pogrešanja;
  • kje in kako bo dosegljiva oseba, ki je podala prijavo.


Ko obstaja sum, da bo pogrešana oseba najdena mrtva (samomori, nesreče, naravne smrti), policija za morebitni identifikacijski postopek potrebuje tudi primerjalno gradivo (fotografije, prstne sledi, vzorce DNK, podatke o obstoju zobozdravstvenega kartona ...). Nedvomna ugotovitev identitete je potrebna tako za kazensko- kot tudi civilnopravne postopke. 

Na področju pogrešanih oseb mora policija izvesti vse ukrepe, ki ji jih nalagajo zakonodaja in zahteve stroke. Pri tem je treba poudariti, da je lahko obvladovanje tega področja uspešno le v pozitivnem sodelovanju med policijo, prizadetimi osebami in širšo javnostjo. 

animirana anonimna prijava pogresaniPovezane vsebine

Seznam pogrešanih oseb
Anonimna pomoč pri iskanju pogrešanih in iskanih ljudi