Kriminalistična policija je specializirana služba za boj proti kriminalu. Na vrhu je uprava kriminalistične policije, ki s pomočjo svojih sektorjev vodi, koordinira, spremlja, analizira in ocenjuje stanje na področju kaznivih dejanj. S sodnimi in drugimi državnimi organi ter pristojnimi organi v tujini skrbi za učinkovito in zakonito opravljanje nalog na različnih področjih kriminalitete.
Uprava kriminalistične policije poleg tistih nalog, ki jih opravljajo notranje organizacijske enote, opravlja še naslednje skupne naloge:
- koordinira preventivno dejavnost,
- načrtuje in predlaga organizacijske spremembe, razvoj in uresničevanje razvojnih projektov,
- koordinira potrebe in programe za kriminalistično usposabljanje in kadre,
- načrtuje in predlaga kriminalistično materialno-tehnično opremo in finance,
- sodeluje pri usposabljanjih za izvajanje policijskih pooblastil pri preiskovanju kriminalitete,
- druge naloge, ki ne pomenijo neposrednega preiskovanja kriminalitete.
Organiziranost:
SEKTOR ZA ORGANIZIRANO KRIMINALITETO
Oddelek za prepovedane droge
Oddelek za terorizem in ekstremno nasilje
Oddelek za kriminalne združbe
SEKTOR ZA SPLOŠNO KRIMINALITETO
Oddelek za premoženjsko kriminaliteto
Oddelek za krvne in seksualne delikte
Oddelek za mladoletniško kriminaliteto
SEKTOR ZA GOSPODARSKO KRIMINALITETO
Oddelek za finančno kriminaliteto in pranje denarja
Oddelek za poslovni in javni sektor
Oddelek za korupcijo
SEKTOR ZA POSEBNE NALOGE
Oddelek za tajno delovanje
Oddelek za tajno opazovanje
Oddelek za specialno tehniko
Oddelek za zaščito prič
SEKTOR ZA MEDNARODNO POLICIJSKO SODELOVANJE
Oddelek za mednarodno operativo (Europol, Interpol)
Oddelek Sirene
CENTER ZA KRIMINALISTIČNO OBVEŠČEVALNO DEJAVNOST
CENTER ZA RAČUNALNIŠKO PREISKOVANJE
SEKTOR - NACIONALNI PREISKOVALNI URAD
Kriminalisti pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev sodelujejo z uniformiranimi policisti. Ti lahko zaradi stalne prisotnosti ob prijavi oziroma ugotovitvi kaznivega dejanja takoj ukrepajo in raziščejo lažja kazniva dejanja. Težje oblike kriminalitete, ki zahtevajo posebna preiskovalna znanja in tehnično opremo, obravnavajo kriminalisti. Delavci kriminalistične policije niso uniformirani, v posebnih primerih pa oblečejo prepoznavne anorake z napisom "POLICIJA".
Zaradi specializacije dela in poznavanja lokalne problematike delujejo znotraj posameznih policijskih postaj tudi lokalne kriminalistične skupine, predvsem v urbanih območjih. Za nadzor nad kriminalno bolj ogroženimi predeli pa so na policijskih upravah organizirane mobilne kriminalistične skupine.
Živimo v času, ko kriminal ne pozna ne državnih meja ne etničnih razlik. V prejšnjem desetletju, z razpadom vzhodnega bloka, je kriminal "pljusknil" preko "železne zavese" proti Zahodu. Še zlasti to velja za organizirani kriminal, trgovino z orožjem in mamili ter pranje denarja. Tudi Slovenija se vse pogosteje sooča s tovrstnimi kaznivimi dejanji, zato ne preseneča, da je boj zoper organizirane združbe, ki se ukvarjajo z mednarodno kriminalno dejavnostjo, prioritetna naloga kriminalistične policije.
Kriminalistična policija si prizadeva ne samo držati korak s storilci kaznivih dejanj, temveč biti korak pred njimi, zato sproti uvaja sodobne preiskovalne metode in tehnike, ustrezno usposablja in opremlja strokovnjake za najtežje oblike kaznivih dejanj, izboljšuje kakovost dokazovanja kaznivih dejanj, izpopolnjuje uporabo posebnih metod in tehnik preiskovanja organizirane kriminalitete, krepi preventivno delo, poglobljeno spremlja pojavne oblike mladoletniške kriminalitete ... Kriminalistična policija je ustanovila posebne skupine strokovnjakov za boj proti korupciji in proti računalniškemu kriminalu; tako bo najlažje spremljala kriminalna gibanja doma in v svetu ter prispevala k izboljšanju preiskanosti kaznivih dejanj, ki je že sedaj ena najboljših v Evropi.
Za preprečevanje mednarodne kriminalitete in odkrivanje storilcev kaznivih dejanj je meddržavno sodelovanje izrednega pomena. Slovenska kriminalistična policija se preko centralnega nacionalnega biroja Interpola uspešno vključuje v različne oblike mednarodnega sodelovanja na področju zatiranja kriminalitete.
Slovenija je postala polnopravna članica Interpola leta 1992, biro je organiziran v okviru Uprave kriminalistične policije, njegova osnovna naloga pa je posredovanje zaprosil za podatke v zvezi s policijskimi preiskavami v Sloveniji nacionalnim birojem po svetu in obratno. Na državni ravni je Interpol Ljubljana (običajno se nacionalni centralni biroji poimenujejo po glavnem mestu države članice Interpola) zadolžen za spremljanje in zagotavljanje ustreznih standardov, ki jih narekuje članstvo v organizaciji Interpol. Eden od teh je tudi zagotavljanje hitrega in nemotenega delovanja, zato je Interpol Ljubljana vključen v različne neodvisne računalniške komunikacijske mreže.