Sorodne objave

 

Spolne zlorabe otrok se lahko dogajajo tudi na spletu - na raznih družbenih omrežjih, pri igranju videoiger ali prek mobilnih telefonov. Vse to so kanali, kjer lahko otroke ogrožajo tako njim znani kot tudi povsem neznani ljudje.

Najpogostejše vrste spletnega spolnega nasilja nad otroki

  • posredovanje golih fotografij/posnetkov brez privolitve

Otroci so med najranljivejšimi uporabniki interneta

Prav zaradi značilnosti interneta, kot sta navidezna anonimnost in hitrost, ter zaradi lastnosti otrok, kot so radovednost, zaupljivost in neizkušenost, lahko povzročitelji lažje in hitreje navežejo stik z otroki oziroma si med njimi poiščejo svoje žrtve.

Otroci so med najranljivejšimi uporabniki interneta tudi zato, ker se lahko zavestno ali po naključju srečajo s škodljivimi vsebinami s spolno tematiko, kot so npr. posnetki spolne zlorabe otrok, in tako tudi sami postanejo žrtve spolne zlorabe. Internet je za povzročitelje spletnih spolnih zlorab idealen posrednik za razširjanje posnetkov in fotografij spolnih zlorab otrok.

Četudi spolne zlorabe prek spleta običajno ne vključujejo fizičnega stika, so njihove posledice prav tako hude. Žrtve spolnih zlorab prek spleta lahko razvijejo motnje hranjenja, agresijo in depresijo, pogosto imajo tudi nizko samopodobo. Prisotni so občutki sramu, krivde in tesnobnosti.

Slika dekleta z notesnikom in slušalkami

Kaj je spolna zloraba prek spleta in kako pride do nje?

O spolni zlorabi prek spleta govorimo, kadar storilec otroka prepriča ali prisili, da mu pošlje fotografije ali posnetke, na katerih je gol ali pomanjkljivo oblečen, ali da se sleče pred kamero, ali kadar storilec pogovor z otrokom usmeri na seksualne vsebine, ki presegajo okvir otrokovega razumevanja.

Storilci z otrokom najprej vzpostavijo zaupen odnos

Pogosto se zgodi, da povzročitelji na otroke prežijo na družbenih omrežjih ali v raznih klepetalnicah, kjer z žrtvijo naprej vzpostavijo stik, ki je na videz nedolžen. Z otrokom klepetajo, včasih se pretvarjajo, da so otrokove starosti, in ustvarijo vtis, da se zanj resnično zanimajo.

Tako se med njima vzpostavi zaupen odnos. Otrok osebi v pogovoru zaupa svoje težave, zanimanja, predvsem pa svoje podatke, kot so kraj šolanja, naslov, telefonska številka, datum rojstva in podobno. S tem storilcu omogoči, da ga dejansko lahko poišče.

Fotografija deljena, ne vrne se nobena

Storilec lahko otroka tudi prisili, da mu ta začne pošiljati svoje fotografije, ali zahteva, da se pogovarjata prek spletne kamere. Fotografije, ki jih je otrok poslal storilcu, lahko storilec pozneje uporabi za izsiljevanje za dodatne fotografije, na katerih je otrok gol ali pomanjkljivo oblečen.

Včasih se storilci pretvarjajo, da so modni agenti, v skrajnih primerih pa lahko celo zagrozijo s fizičnimi poškodbami ali spolno zlorabo. Storilec lahko fotografije, ki mu jih je otrok poslal, nato prepošlje naprej ali objavi na raznih spletnih straneh.

Nad že poslano fotografijo je žal nemogoče imeti nadzor, saj se lahko v trenutku znajde na tisoč drugih naslovih ali spletnih straneh. Tako spolna zloraba traja še dolgo po tem, ko otrok v pogovoru z zlorabljalcem ne sodeluje več, saj je otrok ob vsakem deljenju ali objavi te vsebine ponovno zlorabljen.

Posnetki spolnih zlorab otrok. Ne le posredovanje in namerno dostopanje do takih vsebin, v Sloveniji je kazniva tudi njihova posest!

V Sloveniji so kaznivi tako izdelava kot tudi posest, posredovanje in namerno dostopanje do vsebin, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok.

Za vsakim posnetkom spolne zlorabe se namreč skriva dejanska spolna zloraba otroka, ki je dokumentirana z videom ali fotografijo. Zaradi razširjenosti svetovnega spleta lahko storilci s pomočjo digitalne tehnologije do teh posnetkov dostopajo hitro in preprosto, z njimi trgujejo in jih še hitreje razpošljejo. Storilci mladoletne osebe za izdelavo posnetkov najpogosteje pridobivajo na več načinov: s silo, grožnjami, preslepitvijo, zlorabo pooblastil, novačenjem ali izkoriščanjem.

Storilci so lahko odrasle ali mladoletne osebe, stare od 14 do 18 let, ki izdelujejo, posedujejo, posredujejo posnetke spolnih zlorab otrok ali do njih namerno dostopajo. To počnejo z namenom spolnega vzburjenja in zadovoljitve, za izsiljevanje žrtve, zaradi dobička, včasih pa z njimi otroke prepričajo, da je spolni stik med otroki in odraslimi nekaj običajnega. V pedofilskih krogih si te posnetke izmenjujejo z drugimi storilci, včasih zato, da bi od njih dobili še dodatne posnetke ali fotografije.

Otrokom in mladostnikom zato svetujemo:

  • da na spletu nikoli ne objavljajo svojih fotografij, na katerih so goli ali pomanjkljivo oblečeni, niti jih ne pošiljajo prek mobilnih aplikacij;
  • da fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo in spolno izkoriščanje otrok, ne prepošiljajo naprej, če jih prejmejo;
  • da se nikoli ne pogovarjajo z neznanci prek spletne kamere niti jim ne pošiljajo svojih fotografij ali posnetkov; poleg tega naj preverijo svoje nastavitve zasebnosti;
  • da razmislijo o dolgoročnih posledicah vsebin, ki jih delijo na družbenih omrežjih ali aplikacijah;
  • da prekinejo komunikacijo z neznancem, če ta od njih zahteva, naj mu pošljejo svoje podatke, fotografije ali posnetke, in da o tem povejo staršem ali drugi odrasli osebi.

V primeru, ko so žrtve spletnih spolnih zlorab mladoletne, je o tem priporočljivo obvestiti policijo, ki bo naredila vse, da bo čim bolj zaščitila žrtev, zoper storilca pa primerno ukrepala.

Povezane vsebine

Spletno nasilje in spolne zlorabe otrok na internetu
18. november, evropski dan boja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo
Varnost na internetu