Tu so zapisane samo okvirne informacije o pogojih za vstop in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Natančnejši pogoji so določeni v Zakonu o tujcih (ZTuj-2)

 Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije (PIS)

Vstop in zapustitev države

Vstop v državo in zapustitev države sta dovoljena samo na za to določenih mejnih prehodih.

Zadrževanje tujca v letalskem tranzitnem prostoru na letališču in zadrževanje tujcev na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, ne pomeni vstopa v državo.

Obveznost posedovanja potne listine

Tujec mora za vstop, zapustitev in bivanje v Republiki Sloveniji imeti veljavno potno listino, razen če z zakonom ali mednarodnim sporazumom ni drugače določeno.

Tujci, ki so dodatno vpisani v potno listino, lahko vstopajo v Republiko Slovenijo in zapuščajo Republiko Slovenijo samo skupaj z osebo, v potno listino katere so vpisani.

Tujci, ki imajo skupinski potni list, lahko vstopajo v Republiko Slovenijo in zapuščajo Republiko Slovenijo samo skupaj, pri tem pa morajo imeti osebe, ki so vpisane v skupinski potni list, listino s fotografijo, na podlagi katere se lahko ugotovi njihova istovetnost. Vodja skupine mora imeti osebno potno listino.

Dovoljenje za vstop v Republiko Slovenijo

Tujec mora imeti za vstop v Republiko Slovenijo poleg veljavne potne listine tudi vizum ali dovoljenje za prebivanje, če ni z zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno.

Zavrnitev vstopa v Republiko Slovenijo

Tujcu se zavrne vstop v Republiko Slovenijo iz razlogov, določenih v Zakoniku o schengenskih mejah.

O zavrnitvi vstopa odloča organ mejne kontrole po postopku, urejenem v Zakoniku o schengenskih mejah. Zoper zavrnitev vstopa se tujec lahko pritoži v osmih dneh. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Pritožba ne zadrži izvršitve.

Zavrnitev vstopa se označi v tujčevi potni listini in vnese v evidenco zavrnjenih oseb na način, določen v Zakoniku o schengenskih mejah.

Dovoljen čas bivanja tujca v Republiki Sloveniji

Tujec lahko ostane v državi toliko časa, kolikor mu je to dovoljeno z vizumom, dovoljenjem za prebivanje, sklepom Vlade Republike Slovenije ali zakonom oziroma mednarodnim sporazumom. Tujec, ki na podlagi zakona ali mednarodnega sporazuma ali sklepa Vlade Republike Slovenije za vstop v državo in bivanje ne potrebuje vizuma, lahko v Republiko Slovenijo vstopa in v njej biva največ 90 dni v zadnjih 180 dneh.

Tujec mora zapustiti Republiko Slovenijo pred potekom časa iz prvega in drugega odstavka tega člena, če tako odloči pristojni organ.

Zapustitev države

Tujci svobodno zapuščajo Republiko Slovenijo v skladu z zakonom.

Tujcu se ne dovoli izstop iz države, če je zoper njega uveden kazenski postopek, postopek za prekršek ali kakšen drug postopek, v katerem je potrebna njegova navzočnost, in to zahteva organ, ki vodi postopek.

Vizumi in njihovo izdajanje

Vizum je dovoljenje, ki ga izda pristojni organ Republike Slovenije tujcu, na podlagi katerega lahko, če ni razlogov za njegovo zavrnitev, vstopi v državo in v njej biva toliko časa, kolikor je določeno z vizumom, ali s katerim se mu omogoči tranzit preko državnega ozemlja, če izpolnjuje za tranzit določene pogoje.

Vizum se lahko izda samo tujcu, ki ima veljavno potno listino, pri čemer mora biti veljavnost potne listine najmanj tri mesece daljša od veljavnosti vizuma.

Vizum tujcu ne daje pravice zaposlitve ali dela.

Vrste vizumov

• letališki tranzitni vizum (vizum A)
• vizum za kratkoročno bivanje (vizum C),
• vizum za dolgoročno bivanje (vizum D). 

Vizum se izda na prošnjo tujca, če ima veljavno potno listino in če ni z zakonom določenih razlogov za zavrnitev njegovega vstopa v državo.

Vizume izdajajo diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije v tujini.

Koristne informacije:

• države, kamor lahko slovenske državljanke in državljani potujejo brez vizumov
• države, katerih državljanke in državljani lahko vstopijo v Slovenijo brez vizumov

Tujec mora v prošnji navesti namen svojega prihoda v državo, priložiti veljavno potno listino, v katero se lahko pritrdi vizum in po potrebi dokumentacijo, s katero dokaže namen in pogoje svojega obiska.

Zavrnitev izdaje vizuma

Tujcu se vizuma ne izda, če:

• obstajajo razlogi za zavrnitev vstopa;
• prošnji za izdajo vizuma ne predloži potne oziroma druge ustrezne listine ali, na zahtevo pristojnega organa, druge potrebne dokumentacije;
• če se na vabilo pristojnega organa pri njem ne zglasi osebno.

Tujcu se lahko izda tranzitni vizum, ne glede na obstoj razlogov za zavrnitev, če njegov tranzit ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije in če dokaže, da ima zagotovljen vstop v državo, v katero bo vstopil iz Republike Slovenije.

Razveljavitev vizuma

Vizum se lahko razveljavi, če:

Tujec, ki mu je bil vizum razveljavljen in se nahaja v Republiki Sloveniji, mora državo nemudoma zapustiti.

Obveznost prevoznikov

Prevoznik lahko pripelje tujca na državno ozemlje Republike Slovenije po kopenski, zračni ali vodni poti samo, če ima ustrezno potno listino in vstopno dovoljenje, ki jih kot državljan določene države potrebuje.

Če je tujcu zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo, ga mora prevoznik, ki ga je po zračni, kopenski ali vodni poti pripeljal na mejo v nasprotju s prvim odstavkom, takoj sprejeti nazaj v oskrbo in na svoje stroške odpeljati iz države.

Kadar prevoznik tujca ne more odpeljati iz Republike Slovenije v skladu z drugim odstavkom tega člena, mora na svoje stroške nemudoma poiskati drugega prevoznika, da to stori.

Dovoljenje za prebivanje

Tujec, ki želi v Republiki Sloveniji prebivati dalj časa, kot je to mogoče na podlagi vizuma, ali ki želi vstopiti in prebivati v Republiki Sloveniji iz drugačnih razlogov, kot je to mogoče na podlagi vizuma, mora imeti dovoljenje za prebivanje

Dovoljenje za prebivanje pomeni dovoljenje za vstop v Republiko Slovenijo in bivanje za določen čas in za določen namen ali prebivanje za nedoločen čas.

Dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji ni potrebno za tiste tujce in v tistih primerih, za katere je tako določeno z zakonom ali mednarodnim sporazumom.

Vrsta dovoljenj za prebivanje

Dovoljenje za prebivanje se izda kot:

Dovoljenje za začasno prebivanje se izda za določen namen in za določen čas.

Dovoljenje za začasno prebivanje, brez vezave na določen namen, se, kot nevezano dovoljenje za začasno prebivanje, lahko izda določenim tujcem ob pogojih, ki jih določa Zakon o tujcih.

Dovoljenje za stalno prebivanje se izda brez omejitev glede trajanja in namena bivanja v Republiki Sloveniji.

Pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje

Dovoljenje za prebivanje se izda na prošnjo tujca, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji. Prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje tujca v Republiki Sloveniji lahko v primerih, ki so določeni z Zakonom o tujcih, vloži tudi druga fizična ali pravna oseba.

V prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje mora biti naveden namen prebivanja v Republiki Sloveniji.

Tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, mora imeti veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, ustrezno zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi, oziroma mu mora biti preživljanje kako drugače zagotovljeno, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji.

Tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi pogoje, ki se z Zakonom o tujcih zahtevajo za izdajo posamezne vrste dovoljenja za prebivanje.

Vlagatelj mora prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje priložiti veljavno potno listino iz tretjega odstavka oziroma overjen prepis takšne listine ter druga dokazila in listine o izpolnjevanju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka. Vlagatelj prošnje se mora na vabilo pristojnega organa pri njem osebno zglasiti.

Dovoljenje za prebivanje se na razviden način vpiše v potno listino ali se izda v obliki odločbe. Dovoljenje za prebivanje, razen dovoljenja za prvo prebivanje, se lahko izda v obliki odločbe, če tujec, katerega istovetnost ni sporna, nima in si ne more priskrbeti potne listine svoje matične države. V takšnih primerih se tujcu po uradni dolžnosti izda osebna izkaznica za tujca.

Dovoljenje za prebivanje se vroči osebno tujcu, za katerega se izda oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku.

Z zakonom ali mednarodnim aktom se lahko določi, da imajo določeni tujci ob pogojih, določenih z zakonom ali mednarodnim aktom pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji.

Izdaja dovoljenja za prvo prebivanje

Dovoljenje za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji se lahko izda samo kot dovoljenje za začasno prebivanje.

Dovoljenje za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji mora pridobiti tujec pred svojim vstopom v državo, če ni z zakonom drugače določeno.

Prošnja za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka se vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, če je tako določeno z Zakonom o tujcih.

Dovoljenje za prvo prebivanje se ne sme izdati za daljši čas od enega leta, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.

Izdaja dovoljenja za začasno prebivanje

Dovoljenje za začasno prebivanje se izda tujcu, ki namerava v Republiki Sloveniji prebivati iz naslednjih namenov:

• zaposlitve ali dela,
• združitve družine,
• študija, izobraževanja, specializacije ali strokovnega izpopolnjevanja ter praktičnega usposabljanja, sodelovanja oziroma udeležbe v programih mednarodnih izmenjav prostovoljcev in v drugih programih, ki ne sodijo v sistem formalnega izobraževanja,
• drugih upravičenih in z zakonom, mednarodnimi akti ali mednarodnimi načeli in običaji utemeljenih razlogov ali zaradi interesa Republike Slovenije.

Dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji se izda tudi:

• tujcem, ki imajo status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici Evropske unije,
• tujcem slovenskega rodu do četrtega kolena v ravni vrsti,
•  otrokom tujcev, rojenih v Republiki Sloveniji,
• žrtvam trgovine z ljudmi,
• žrtvam nezakonitega zaposlovanja,
• tujcem, ki jim je bilo v Republiki Sloveniji dovoljeno zadrževanje.

Dovoljenje za začasno prebivanje se izda za čas, ki je potreben za izpolnitev namena bivanja, vendar najdlje za eno leto, če zakon ne določa drugače. Tujec lahko prebiva v Republiki Sloveniji do poteka roka veljavnosti izdanega dovoljenja samo v skladu z namenom, zaradi katerega mu je bilo izdano dovoljenje, razen če Zakon o tujcih določa drugače.

Podaljšanje dovoljenja za prebivanje oziroma izdaja nadaljnjih dovoljenj

Dovoljenje za začasno prebivanje se lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda. Prošnjo za podaljšanje dovoljenja mora tujec vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja.

Tujec, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, lahko pred iztekom roka, za katerega je dovoljenje izdano, vloži prošnjo pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje z drugačnim namenom. Če pristojni organ prošnjo za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja zavrne ali zavrže ali če postopek ustavi, mora tujec zapustiti državo v roku 15 dni od vročitve dokončne odločbe ali sklepa.

Tujec ima zoper odločbo in sklep iz tretjega odstavka pravico do pritožbe v roku 15 dni od vročitve odločbe ali sklepa.

Dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve in dela

Tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če ima delovno dovoljenje oziroma drugo potrebno dovoljenje po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, ali izpolnjuje pogoje, ki jih za opravljanje posamezne dejavnosti določajo zakoni in drugi predpisi Republike Slovenije.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda tujcem za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji za čas, za katerega velja delovno oziroma drugo ustrezno dovoljenje, vendar ne dlje od enega leta.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se po preteku časa lahko podaljša, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka, vendar največ za dve leti.

Tujcu, ki na podlagi dovoljenja iz prvega odstavka prebiva v Republiki Sloveniji neprekinjeno 3 leta, lahko pristojni organ, ob pogojih iz prvega odstavka, to izda tudi za daljši čas od dveh let, vendar ne dlje od veljavnosti delovnega dovoljenja.

Z uredbo Vlade Republike Slovenije se določijo primeri, pri katerih, pri izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, ni potrebno upoštevati kvot.

Vlada Republike Slovenije z uredbo določi, v katerih primerih tujec ne potrebuje dovoljenja za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela.

Modra karta

Za namene zaposlovanja visokokvalificiranih tujcev je v Zakonu o tujcih urejena izdaja modre karte EU. Gre za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve, ki tujcu dovoljuje vstop in prebivanje v Republiki Sloveniji, kakor tudi opravljanje visokokvalificirane zaposlitve. Takšnemu tujcu tako po novem za opravljanje dela in za prebivanje v Republiki Sloveniji ne bo več treba pridobiti delovnega dovoljenja in nato še dovoljenja za prebivanje. Prošnjo za izdajo modre karte EU bo lahko vložil tujec sam ali pa njegov delodajalec. Namen take ureditve, ki visokokvalificiranim tujcem omogoča pridobitev enotnega dovoljenja za delo in dovoljenja za prebivanje na enem mestu, in sicer pri upravni enoti, je v privabljanju visokokvalificirane delovne sile. Pogoji za izdajo modre karte EU so: veljavna potna listina, ki mora biti veljavna najmanj za čas nameravanega prebivanja tujca v Republiki Sloveniji, ustrezno zdravstveno zavarovanje in podano soglasje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje k izdaji modre karte EU.

Zakon o tujcih ureja tudi izdajo modre karte EU tujcu, ki ima veljavno modro karto EU, izdano v drugi državi članici Evropske unije, in izdajo dovoljenja za začasno prebivanje njegovim družinskim članom, ki imajo v drugi državi članici Evropske unije izdano dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana, imetnika modre karte EU, in so v tej državi članici z imetnikom modre karte EU tudi prebivali. Imetniku veljavne modre karte EU, izdane v drugi državi članici Evropske unije, in njegovim družinskim članom Zakon o tujcih omogoča pridobitev prvega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, to je modre karte EU oziroma prvega dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU, po vstopu v Republiko Slovenijo. Tujec, ki nima veljavne modre karte EU, izdane v drugi državi članici Evropske unije, in ki mu je modra karta EU izdana v Republiki Sloveniji, pa lahko prijavi svoje družinske člane v Republiki Sloveniji, enako kot ostali tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje.

Nekdanjemu imetniku modre karte EU, izdane v Republiki Sloveniji, in njegovim družinskim članom, ki so Republiko Slovenijo zapustili v času veljavnosti modre karte EU oziroma dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU, zaradi prebivanja v drugi državi članici Evropske unije zaradi visokokvalificirane zaposlitve, kjer pa modre karte EU oziroma dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU niso pridobili, se dovoli vstop v Republiko Slovenijo kljub temu, da nimajo več veljavne modre karte EU oziroma veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU. Navedeni tujci se morajo v roku petih dni od dneva vstopa v Republiko Slovenijo zglasiti pri pristojni upravni enoti, ki nekdanjemu imetniku modre karte EU, zaradi iskanja nove visokokvalificirane zaposlitve v Republiki Sloveniji, in njegovim družinskim članom izda posebno potrdilo, ki za čas treh mesecev od njegove izdaje velja kot dovoljenje za začasno prebivanje. Nekdanjemu imetniku modre karte EU tako Zakon o tujcih omogoča ponovno pridobitev modre karte EU ali dovoljenja za začasno prebivanje iz drugega namena oziroma razloga prebivanja v Republiki Sloveniji, za izdajo katerega pa mora zaprositi pred potekom dovoljenega trimesečnega bivanja na podlagi prej navedenega potrdila. Prav tako je ponovna pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje omogočena tudi družinskim članom nekdanjega imetnika modre karte EU.

Dovoljenje za prebivanje za visokokvalificirane tujce bo izdano v obliki izkaznice kot vsa druga dovoljenja za prebivanje, ki se izdajajo s tujcem, s to razliko, da bo v rubriki, kjer je naveden namen izdaje, pisalo "modra karta" v slovenskem in angleškem jeziku.

Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija

Tujci, ki so kot študenti sprejeti na študij, druge oblike izobraževanja, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, praktično usposabljanje ali bo sodeloval v mednarodni študijski izmenjavi v ustreznih izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji ali bo sodeloval v izobraževalnih programih izmenjav prostovoljcev ali v drugih programih, ki ne sodijo v sistem formalnega izobraževanja in izpolnjuje ostale pogoje za izdajo dovoljenja po Zakonu o tujcih, se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje.

Tujcem iz prejšnjega odstavka se izda dovoljenje za začasno prebivanje za čas študija, izobraževanja, specializacije oziroma strokovnega izpopolnjevanja, vendar ne dlje od enega leta. V primeru, če študij, izobraževanje, specializacija, strokovno izpopolnjevanje traja daljši čas od enega leta, se dovoljenje letno podaljšuje.

Pogoj za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka je dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent, oziroma potrdilo pristojnega državnega organa, ki je pristojen za izvajanje mednarodnega ali bilateralnega sporazuma ali je dajalec štipendije, oziroma potrdilo, ki ga izda od države pooblaščena organizacija, ki je odgovorna za izvajanje določenega programa.

Pristojni organi prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija obravnavajo prednostno.

Tujec, ki v Republiki Sloveniji študira oziroma se izobražuje in ima dovoljenje za začasno prebivanje, izdano zaradi študija, se lahko v času veljavnosti tega dovoljenja v Republiki Sloveniji tudi zaposli ali opravlja delo pod pogoji, določenimi v zakonih, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev.

Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja sezonskega dela in za čezmejno opravljanje storitev z napotenimi delavci

Dovoljenje za začasno prebivanje se tujcu izda in podaljšuje zaradi opravljanja sezonskega dela za čas veljavnosti delovnega dovoljenja, pri čemer skupno trajanje dovoljenj za prebivanje ne sme preseči šest mesecev, oziroma v izjemnih primerih, določenih z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, sedem mesecev v koledarskem letu.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda tujcu, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 5. člena zakona.

Dovoljenje iz prvega odstavka se lahko izda tudi na prošnjo tujca ali delodajalca. Delodajalec lahko prošnjo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji.

Na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja sezonskega dela tujec ne more pridobiti nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje,  razen dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela v primeru, ko je zanj isti delodajalec, pri katerem je opravljal sezonsko delo, pridobil dovoljenje za zaposlitev v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, in ob izpolnjevanju ostalih pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela.

V primerih, ko je za izvajanje tujih storitev z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, predpisano delovno dovoljenje, se tujcu lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje za čas trajanja v pogodbi določenih del, ki pa ne more biti daljši od enega leta, če z meddržavnim sporazumom ni drugače določeno.

Če iz upravičenih razlogov pogodbe ni mogoče realizirati v predpisanem roku, se dovoljenje tujcu podaljša do roka dokončanja del, na podlagi predhodno pridobljenega podaljšanja veljavnosti delovnega dovoljenja.

Prošnjo za izdajo dovoljenja iz petega odstavka lahko vloži tujec ali zakoniti zastopnik obeh pogodbenih strank. Prošnji je potrebno priložiti:

• delovno dovoljenje;
• potrjen spisek napotenih delavcev s podatki na predpisanem obrazcu, ki ga izda in potrdi zavod za zaposlovanje;
• dokazilo, da je tujec, ki ga tuj delodajalec na podlagi pogodbe napotuje v Republiko Slovenijo, socialno in zdravstveno zavarovan v državi, iz katere je napoten.

Dnevni delovni migranti

Dnevnim delovnim migrantom se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje za dnevne delovne migrante.

Dovoljenje za začasno prebivanje za dnevne delovne migrante se izda osebam iz prejšnjega odstavka za dobo dveh let, če izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela in dokažejo, da so dnevni delovni migranti.

Če oseba iz prvega odstavka po preteku dveh let še izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, organ, ki izda dovoljenje za začasno prebivanje za dnevne delovne migrante, to obnovi, za enako obdobje veljavnosti.

Združitev družine in pravica do celovitosti družine

Tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, se ob pogojih in v skladu z Zakonom o tujcih prizna pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z ožjimi družinskimi člani, ki so tujci. Brez omejitev glede dolžine tujčevega prebivanja v Republiki Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja lahko združuje ožje družinske člane tujec, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, in tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, če je to v interesu Republike Slovenije, o čemer organ, pristojen za izdajo dovoljenja, odloči na podlogi mnenja pristojnega ministrstva.

Prošnja za izdajo dovoljenja se vloži pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji.

Za ožje družinske člane tujca se po Zakonu o tujcih štejejo

• zakonec,
• mladoletni neporočeni otroci tujca;
• mladoletni neporočeni otroci zakonca;
• starši mladoletnega tujca;
• polnoletni neporočeni otroci in starši tujca ali zakonca,

  katere je tujec ali zakonec po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati.

Izjemoma lahko pristojni organ, po prostem preudarku, za ožjega družinskega člana šteje tudi drugega sorodnika tujca, če posebne okoliščine govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji. V primeru poligamne zakonske zveze se dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine lahko izda in podaljšuje le enemu zakoncu.

Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se izda in podaljšuje na prošnjo tujca iz prvega odstavka tega člena, ki mora priložiti dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje tistih ožjih družinskih članov, ki nameravajo prebivati v državi.

Ožjemu družinskemu članu se lahko dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine podaljšuje tudi v primeru, če ima tujec, s katerim se družinski član združuje, izdano dovoljenje za začasno prebivanje z veljavnostjo, krajšo od enega leta.

Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine se ožjemu družinskemu članu tujca, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje, izda z veljavnostjo, kot velja njegovo dovoljenje, vendar ne dlje kot za eno leto, podaljšuje pa za enako časovno obdobje, kot velja njegovo dovoljenje za začasno prebivanje, vendar ne dlje kot za dve leti. Dovoljenje za začasno prebivanje se ožjemu družinskemu članu tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje, izda z veljavnostjo enega leta, podaljšuje pa z veljavnostjo do dveh let.

Ožjim družinskim članom tujca se, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, izda dovoljenje za prebivanje kot nevezano dovoljenje.

Pristojni organ lahko ožjemu družinskemu članu tujca iz prvega odstavka tega člena podaljša dovoljenje za prebivanje tudi v primeru, če je tujec umrl ali če je zakonska skupnost prenehala, vendar pa je v Republiki Sloveniji trajala najmanj tri leta. Navedeno dovoljenje se lahko podaljša samo enkrat, z veljavnostjo do enega leta.

Tujcu, ki ima v drugi državi članici Evropske unije status rezidenta za daljši čas in želi v Republiki Sloveniji prebivati zaradi zaposlitve ali dela, študija, opravljanja sezonskega dela, čezmejnega opravljanja storitev kot napoteni delavec ali iz drugih upravičenih razlogov, se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če izpolnjuje pogoje, določene v tretjem odstavku 33. člena Zakona o tujcih, in pogoje, opredeljene v Zakonu o tujcih pri posamezni vrsti dovoljenja za začasno prebivanje, ter če ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 55. člena Zakona o tujcih.

Tujcu iz prvega odstavka, razen tujcu, ki namerava v Republiki Sloveniji prebivati zaradi opravljanja sezonskega dela ali čezmejnega opravljanja storitev kot napoteni delavec, ki se izvajajo za čas do enega leta, se ob pogojih in v skladu s tem zakonom prizna pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z ožjimi družinskimi člani, ki so tujci, če imajo v drugi državi članici Evropske unije status rezidenta za daljši čas ali druge vrste dovoljenje za prebivanje in če so s tujcem iz prvega odstavka tega člena v državi članici Evropske unije, kjer ima tujec status rezidenta za daljši čas, prebivali v družinski skupnosti.

Rezident za daljši čas in njegovi ožji družinski člani iz drugega odstavka tega člena lahko prebivajo na območju Republike Slovenije brez dovoljenja za prebivanje tri mesece od dneva vstopa v državo oziroma do poteka veljavnosti dovoljenja, če je ta krajša. Če želijo na območju Republike Slovenije prebivati dlje, mora rezident za daljši čas zase in za ožje družinske člane, pred pretekom dovoljenega prebivanja, pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, na območju katerega prebivajo, zaprositi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje lahko za se in za družinske člane zaprosi tudi pred prihodom v Republiko Slovenijo pri diplomatsko konzularnem  predstavništvu Republike Slovenije v državi članici Evropske unije, v kateri ima status rezidenta za daljši čas. Če so prošnje vložene pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, lahko rezident za daljši čas in njegovi ožji družinski člani iz drugega odstavka tega člena vstopijo v Republiko Slovenijo že pred odločitvijo o prošnjah, o čemer morajo po prihodu obvestiti organ v Republiki Sloveniji, pristojen za odločitev o prošnjah. O vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pristojni organ v Republiki Sloveniji ali diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.

Dovoljenje za začasno prebivanje se rezidentu za daljši čas izda in podaljšuje za čas, ki je potreben za izpolnitev namena bivanja in v skladu z veljavnostjo, opredeljeno v tem zakonu pri posamezni vrsti dovoljenja za začasno prebivanje. Ožjemu družinskemu članu se dovoljenje za začasno prebivanje izda in podaljšuje za enako časovno obdobje kot rezidentu za daljši čas, vendar ne dlje kot za dve leti. Rezident za daljši čas lahko prebiva v Republiki Sloveniji samo v skladu z namenom, zaradi katerega mu je bilo izdano dovoljenje za začasno prebivanje.

O izdanem dovoljenju za začasno ali stalno prebivanje, podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje, izdani odločbi ali sklepu ter prisilni odstranitvi rezidenta za daljši čas in njegovih ožjih družinskih članov mora ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, oziroma policija obvestiti pristojni organ druge države članice Evropske unije, v kateri ima tujec status rezidenta za daljši čas.

Za ožje družinske člane rezidenta za daljši čas, ki imajo v drugi državi članici Evropske unije dovoljenje za prebivanje, vendar z njim v državi članici Evropske unije, v kateri ima status rezidenta za daljši čas, niso prebivali v družinski skupnosti in za njegove ožje družinske člane, ki v drugi državi članici Evropske unije nimajo dovoljenja za prebivanje, se glede izdaje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine uporablja ureditev iz 36. člena tega zakona. Ta ureditev se uporablja tudi za ožje družinske člane rezidenta za daljši čas, ki so njegovi ožji družinski člani postali zatem, ko je zapustil državo članico Evropske unije, v kateri ima status rezidenta za daljši čas.

Tujec slovenskega rodu ima v skladu s tem zakonom pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji, če dokaže, da izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 27. člena zakona.

Otroci tujcev, rojeni v Republiki Sloveniji

Otrok tujca, rojen v Republiki Sloveniji, ki ne pridobi slovenskega državljanstva, v prvih treh mesecih življenja ne potrebuje dovoljenja za prebivanje.

Pristojni državni organ otroku iz prejšnjega odstavka po treh mesecih po uradni dolžnosti izda dovoljenje za prebivanje, ki velja oziroma se podaljšuje toliko časa, kolikor ima dovoljenje ali se podaljšuje dovoljenje otrokovi materi ali otrokovemu očetu oziroma skrbniku, kateremu je bil otrok zaupan v vzgojo do dopolnjenega 18 leta starosti.

Pristojni organ izda po uradni dolžnosti dovoljenje za stalno prebivanje otroku iz prvega odstavka, ob pogoju, da ima vsaj eden od staršev dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji oziroma katerega skrbnik je slovenski državljan ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Žrtve nezakonitega zaposlovanja

V Zakonu o tujcih je določen nov razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, in sicer se dovoljenje za začasno prebivanje izda tujcu, državljanu tretje države, ki je žrtev nezakonitega zaposlovanja. Žrtev nezakonitega zaposlovanja je mladoletni tujec, državljan tretje države, ki v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito in je zaposlen ali opravlja delo, kakor tudi polnoletni tujec, državljan tretje države, ki v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito in je zaposlen ali opravlja delo v posebej izkoriščevalskih delovnih pogojih. Posebej izkoriščevalske delovne pogoje opredeljuje Zakon o dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Izdajo dovoljenja za začasno prebivanje žrtvi nezakonitega zaposlovanja Zakon o tujcih ureja enako, kot je urejena izdaja dovoljenja za začasno prebivanje žrtvi trgovine z ljudmi.

Žrtvi nezakonitega zaposlovanja se v skladu z Zakonom o tujcih dovoli zadrževanje in izda dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji ne samo zato, da se odloči ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku zoper delodajalca zaradi kaznivega dejanja nezakonite zaposlitve, ampak tudi, če zoper delodajalca vloži tožbo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja in je njena prisotnost na ozemlju Republike Slovenije pomembna za sodni postopek. Pomembnost njegove prisotnosti potrdi pristojno sodišče.

Dovoljenje za prebivanje iz drugih utemeljenih razlogov

Tujcu, ki v skladu z zakonom, mednarodnimi akti ali mednarodnimi načeli ali običaji izkaže utemeljen razlog, zaradi katerega je njegovo bivanje v Republiki Sloveniji upravičeno, lahko pristojni organ izda dovoljenje za začasno prebivanje in sicer za čas, za katerega je njegovo prebivanje v državi neobhodno potrebno, vendar ne dlje od enega leta.

Dovoljenje za stalno prebivanje

ovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, ki pet let neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ni razlogov za njegovo zavrnitev iz 43. člena zakona ter izpolnjuje druge pogoje, določene z zakonom.

Tujcu, ki je slovenskega rodu ali tujcu, katerega prebivanje v Republiki Sloveniji je v interesu Republike Slovenije ter ožjim družinskim članom slovenskih državljanov ali tujcev, ki imajo v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje ali status begunca, se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje tudi pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.

Dovoljenje za stalno prebivanje se ne izda tujcu, ki je bil v zadnjih treh letih obsojen na zaporne kazni, katerih skupna dolžina presega eno leto. Čas, ki ga je tujec prebil na prestajanju kazni, se ne šteje v čas, potreben za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.

Tujec, ki prosi za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, mora, na zahtevo pristojnega organa, prošnji priložiti dokaze o sredstvih, potrebnih za njegovo preživljanje, dokaze, s katerimi izkaže svojo upravičenost do dajatev iz pokojninskega ali drugega temu ustreznega zavarovanja ter druge dokaze oziroma dokumentacijo, s katero lahko dokaže upravičenost svojih razlogov, zaradi katerih prosi za izdajo dovoljenja.

Pristojnost organov za izdajo dovoljenj

Dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji izdaja in podaljšuje upravna enota, na območju katere namerava tujec prebivati, oziroma upravna enota, na območju katere tujec prebiva. Dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja sezonskega dela, dovoljenja za začasno prebivanje za čezmejno opravljanje storitev z napotenimi delavci in modre karte EU lahko izdaja in podaljšuje upravna enota, kjer je sedež delodajalca oziroma raziskovalne organizacije ali kjer se opravlja dejavnost. Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi obstoja interesa Republike Slovenije izdaja in podaljšuje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 

Dovoljenja za stalno prebivanje izdaja upravna enota, na območju katere tujec prebiva.

Prijava in odjava prebivališča tujca

Prijava in odjava prebivališča tujca poteka na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o prijavi prebivališča, (ZPPreb) (Uradni list RS št. 59/2006,) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-B) (Uradni list RS št. 111/2007).

Nezakonito prebivanje

Tujec, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji mora državo zapustiti nemudoma oziroma v roku, ki mu je bil postavljen.

Šteje se, da tujec nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, če:

Tujec, ki je pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja, sme ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se mu izda posebno potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje, do odločitve o prošnji.

Pri določanju roka, v katerem mora tujec zapustiti državo, mora organ, ki izda odločbo, upoštevati čas, v katerem tujec to lahko stori, pri čemer ta rok ne sme biti daljši od treh mesecev.

Odpoved prebivanja

Tujcu, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje, se lahko prebivanje odpove:

• če je bil s pravnomočno sodbo obsojen zaradi kaznivega dejanja na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh let;
• če obstaja utemeljen sum, da bi lahko ogrožal varnost države, javno varnost ali mir.

Tujcu, ki sicer zakonito prebiva v Republiki Sloveniji, se lahko, razen iz razlogov, določenih v prejšnjem odstavku, prebivanje odpove, če:

• prebiva v nasprotju z namenom, zaradi katerega mu je bilo dovoljenje izdano;
• ogroža javni red in mir;
• zavrača izpolnjevanje odločitev državnih organov;
• je bil obsojen za kaznivo dejanje na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev;
• ostane brez sredstev za preživljanje in mu preživljanje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji ni kako drugače zagotovljeno.

Prostovoljno vračanje in odstranjevanje tujcev

Tujcu, ki ne zapusti ozemlja Republike Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 60. člena Zakona o tujcih, se na podlagi odločbe o vrnitvi omogoči prostovoljna vrnitev ali se ga iz države odstrani.

Pri prostovoljnem vračanju ali odstranitvi lahko policija sodeluje tudi z drugimi državnimi organi, drugimi državami, mednarodnimi ali nevladnimi organizacijami.

V postopku vračanja oz. odstranitve policija tujcu izda Odločbo o vrnitvi po končanem postopku o prekršku ali po neuspešno opravljeni vrnitvi na podlagi sporazumov o vračanju.

Policijska postaja lahko izda dve vrsti odločb o vračanju, in sicer odločbo, v kateri se določi rok v katerem mora tujec zapustiti državo (t. i. odločba o prostovoljni vrnitvi), ter odločbo o (prisilni) vrnitvi, če tujec države ni zapustil v roku za prostovoljno vrnitev in če so pri individualni obravnavi ob samem začetku postopka podani razlogi, ki kažejo na nevarnosti pobega ter razloge javnega reda, javne varnosti in državne varnosti.

Policijska postaja bo z odločbo o prisilni vrnitvi določila tudi prepoved vstopa v državo v primerih, ko tujcu ni bila omogočena prostovoljna vrnitev zaradi nevarnosti pobega, nevarnosti za javni red, javno varnost in državno varnost, ter tujcu, ki ni zapustil države v roku za prostovoljno vrnitev.

Tujca bo policijska postaja odstranila iz države, ko bo odločba o vrnitvi postala izvršljiva in na način, da ga bo privedla do državne meje ter ga napotila čez mejo ali izročila sosednjim varnostnim organom. Na tak način bo odstranila tudi tujca, ki se ga vrača na podlagi sporazuma o vračanju in mu za to ni bila izdana odločba o vrnitvi, in tujca, ki mu je bila izrečena stranska sankcija izgona tujca iz države.

Izkazovanje istovetnosti tujca

Tujec dokazuje svojo istovetnost s tujo potno listino, osebno izkaznico ali drugo ustrezno listino, ki je v državi tujca predpisana in s katero lahko dokazuje istovetnost, s potno listino za tujca, z dovoljenjem za prebivanje, izdanem v obliki samostojne listine, ali z drugo javno listino, ki jo je izdal državni organ, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost.

Na zahtevo policista mora tujec izročiti listino, s katero izkaže svojo istovetnost na način, določen v prejšnjem odstavku.

Na zahtevo policista mora tujec pokazati tudi dovoljenje, s katerim dokazuje zakonitost vstopa in prebivanja v Republiki Sloveniji.

Tujec svoje listine iz prvega odstavka tega člena ne sme posoditi drugi osebi ali uporabiti tuje listine kot svoje.

Pogrešanje, izgubo, tatvino in drugo odtujitev potne listine oziroma druge listine iz prvega odstavka tega člena, razen potnega lista za tujca in dovoljenja za prebivanje, izdanega v obliki samostojne listine, mora tujec prijaviti policiji takoj oziroma najkasneje v 24 urah, ko je to ugotovil. Policija izda tujcu o tem potrdilo.

Tujec, ki v tujini izgubi potno listino oziroma drugo listino, ki jo je izdal pristojni organ Republike Slovenije, razen potnega lista za tujca in dovoljenja za prebivanje, izdanega v obliki samostojne listine, mora to takoj naznaniti najbližjemu organu Republike Slovenije v tujini, pristojnemu za diplomatsko-konzularne zadeve.

Povezane vsebine

Spletni portal Ministrstva za notranje zadeve Priseljevanje v Slovenijo (dodatne informacije o vstopu in prebivanju v Sloveniji, o pridobitvi slovenskega državljanstva, o vključevanju tujcev v slovensko družbo in o integracijskih programih ter o postopku priznavanja statusa mednarodne zaščite)