14. junija 1985 so v Schengnu (mestu v Luksemburgu) vlade Nemčije, Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga podpisale sporazum, ki je prevzel ime tega mesta - Schengenski sporazum in je imel za cilj postopno ukinitev kontrole oseb vzdolž njihovih skupnih meja. Ta sporazum je bil prvotno izjava o nameri, ki je določala cilje, ki so jih postavile vlade podpisnice za vzpostavitev režima prostega pretoka.

Schengenska konvencija in razvoj schengenskega informacijskega sistema

Nekaj let pozneje, natančneje 19. junija 1990, je izjava o nameri dosegla vrhunec z izdelavo komplementarnih predpisov, znanih kot Schengenska konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma iz leta 1985. Podpisale so jo države, ki so prvotno podpisale Schengenski sporazum. To dejstvo je vključevalo oblikovanje področja prostega pretoka oseb, kapitala, blaga in storitev.

Razvoj druge generacije SIS (SIS II) je bil zaupan Komisiji na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2424/2001 in Sklepa Sveta 2001/886/PNZ. Pozneje je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ (6). SIS II je nadomestil SIS, kakor je bil vzpostavljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma.

28. novembra 2018 je začela veljati Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU.

Schengenska konvencija vsebuje niz pomembnih načel

• Vpeljuje prosti pretok oseb, tako državljanov Evropske skupnosti kot drugih oseb, znotraj schengenskega območja,

• vzpostavlja nov koncept "zunanje meje" s poudarkom na pogojih, ki so potrebni za dopustitev vstopa za državljane tretjih držav,

• opredeljuje sistem schengenskih skupnih vizumov in uvaja enotni vizum, ki velja na celotnem ozemlju,

• za begunce vzpostavlja več postopkovnih pravil in nekaj kriterijev, ki se uporabljajo pri ugotavljanju, katera država je dolžna obravnavati prošnjo za azil, kadar je ali je bil prosilec za azil povezan z več kot eno državo članico,

• na področju policijskega sodelovanja konvencija omogoča celo vrsto specifičnih mehanizmov, kot sta čezmejno tajno sledenje in zasledovanje na ozemlju druge države članice,

• vzpostavlja računalniški sistem, ki je skupen za vse članice in se imenuje Schengenski informacijski sistem (Schengen Information System – SIS),

• vzpostavlja skupno nadzorno telo, odgovorno za zagotavljanje zaščite ljudi v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.