V Muzeju slovenske policije je zbrano gradivo o kriminaliteti v Sloveniji, slovenski kriminalistiki, izvajanju kazenskih sankcij in razvoju organov za notranje zadeve (ONZ). Poseben prostor je namenjen tudi sodelovanju policije pri osamosvajanju države oziroma njeni vlogi v desetdnevni vojni za Slovenijo.

Začetki muzeja segajo v leto 1920. Vsebinsko bogate zbirke so bile že nekdaj študijski pripomoček pri kriminalistiki in kazenskem pravu ter spoznavanju zgodovine ONZ kot predhodnikov današnjega varnostnega sistema. Namenjen je bil kadetom in učencem srednje policijske šole, kandidatom za policiste, študentom policijsko-varnostne, pravne in medicinske fakultete, študentom družboslovnih smeri in etnologije, penologom, socialnim delavcem, defektologom in tudi drugim strokovnjakom. 

Muzej torej posega na različna področja policijskih znanosti, kriminologije, kriminalistike, viktimologije, penologije, defektologije, sociologije, psihologije in psihiatrije, tudi kulturologije, etnologije in etnografije, tehnike, medicine - zlasti sodne oziroma forenzike, raznovrstnih laboratorijskih dejavnosti in še na različna druga področja. Je pomembno učilo, ki prikazuje zgodovino slovenske kriminalitete in je del slovenskega kulturnega bogastva. Tudi danes je odličen vir strokovnega gradiva predvsem za študente prava, medicine, etnologije, študente družboslovnih in filozofskih znanosti kot tudi za socialne delavce, defektologe in seveda kandidate za policiste. Strokovna javnost se ob raziskanih kaznivih dejanjih in odkritih storilcih seznanja in uči o preiskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj, o konkretnih motivih kaznivih dejanj, načinih in sredstvih storitev, predvsem pa, kdo so storilci in kako so bili odkriti. 

Zanimiv pa je tudi za občo javnost, saj se lahko obiskovalci poučijo o nevarnostih v vsakdanjem življenju in se naučijo ravnanja ob srečanju s kriminalno dejavnostjo oziroma preventivnega in varnejšega obnašanja. Z geslom Preprečujmo kriminal skupaj! poskušamo tudi v Muzeju slovenske policije, kot v celotni policiji, dvigniti raven zavedanja o varnosti kot vrednoti, za katero se je treba boriti in zanjo skrbeti. Ker preprečevanje kriminala vedno poteka v sodelovanju s policijo, je pomembno tudi  spoznavanje njenega dela, saj lahko le tako vzpostavimo partnerski odnos pri zagotavljanju varnosti. 

Poleg védenja, da je kriminaliteta v porastu, da se pojavljajo nove, nasilnejše oblike kriminalne dejavnosti, se obiskovalci muzeja lahko seznanijo s konkretnimi, tudi zelo odmevnimi kaznivimi dejanji. Varnostne razmere pri nas so vse bolj primerljive z razmerami v zahodnoevropskih državah. Strah pred kriminalom in možnostjo, da postanejo žrtev različnih oblik nasilja, vse bolj narašča. Muzej odkriva ta temen, osovražen, zapleten in skrivnostni kriminalni svet, njegovo brezobzirnost, nasilnost ter škodljivost. Muzejske zbirke omogočajo vpogled v resnično življenje, ki je pogosto zelo kruto, njegovo prikazovanje pa je hkrati tudi opozarjanje na nevarnosti in posledice, ki bi se jim lahko izognili, če bi se jih zavedali. Zato ima vsak kriminalistični muzej izredno pomembno preprečevalno vlogo. 

Muzejsko gradivo je vsebinsko razdeljeno v kriminalistični oddelek in oddelek o razvoju varnostnega sistema. V novi postavitvi pa je poseben prostor v zadnjem oddelku namenjen tudi sodelovanju policije pri osamosvajanju države oziroma desetdnevni vojni za Slovenijo. 

V zadnjih 30 letih se je muzej dopolnjevali z novimi zbirkami. Ponovno odprtje muzeja pa še poglablja potrebo po nadaljnjem zbiranju gradiva o policijskem delu, saj se je njegova pomembnost skozi zgodovino vsekakor potrjevala. 

Ob 85-letnici muzeja je bila pripravljena tudi obsežna knjiga Muzej organov za notranje zadeve  (katalog in zapiski o zgodovini muzeja, o muzejskih predmetih in ljudeh, ki so ga ustvarjali).