Na podlagi Pravilnika o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril (v nadaljevanju: Pravilnik) imajo uradne osebe v zvezi s sprejemanjem daril naslednje omejitve.

Uradna oseba sme sprejeti samo protokolarno darilo in priložnostno darilo manjše vrednosti

Prejemnik ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem svoje službe, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti.

  • Protokolarna darila so darila, ki jih podarijo predstavniki drugih državnih organov, drugih držav in mednarodnih organizacij ter institucij ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah. Protokolarna darila, ne glede na vrednost, postanejo last delodajalca uradne osebe. Protokolarnih daril torej uradne osebe oziroma njihovi družinski člani ne obdržijo v lasti.
  • Priložnostna darila manjše vrednosti so darila, ki se tradicionalno ali običajno izročajo ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njihova vrednost pa ne sme presegati vrednosti sto evrov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila.

Kako je z darili zanemarljive vrednosti?

  • Darila zanemarljive vrednosti so darila, katerih vrednost ne presega 50 evrov. Vendar morajo tudi darila zanemarljive vrednosti še vedno ustrezati definiciji protokolarnega ali priložnostnega darila manjše vrednosti, da jih uradna oseba sploh sme sprejeti.

V katerih primerih pa uradna oseba ali njen družinski član ne sme sprejeti nobenega darila?

Ne glede na navedene izjeme pa uradna oseba ali njen družinski član v nobenem primeru (tudi če gre za protokolarno darilo, priložnostno darilo manjše vrednosti ali darilo simbolnega pomena) ne sme sprejeti darila:

  • če bi izročitev ali sprejem takega darila pomenila kaznivo dejanje,
  • če je to prepovedano po drugem zakonu ali s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
  • če se kot darilo izročajo denar, vrednostni papirji, darilni in vrednostni boni ter kartice in drage kovine ali
  • če bi sprejem darila vplival (ali ustvaril videz, da vpliva) na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe. Darilo, ki lahko vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog, pristojnosti ali pooblastil uradne osebe, je v skladu z definicijo iz 10. točke drugega odstavka 2. člena Pravilnika predvsem darilo:
    • ki je bilo dano v kratkem časovnem obdobju pred ali po odločitvi subjekta javnega sektorja, s katero je ta odločil o pravici ali obveznosti darovalca ali njegovih družinskih članov, ali
    • katerega vrsta, oblika ali vrednost znatno odstopa od okoliščin izročitve darila, ali
    • podarjeno s strani darovalca, ki ima s subjektom javnega sektorja poslovne stike ali jih šele vzpostavlja.

Zgoraj naštete omejitve veljajo tudi v primerih, če se darilo v zvezi z opravljanjem dela prejemnika izroči njegovim družinskim članom, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

V vseh takih primerih mora uradna oseba opozoriti na prepoved sprejemanja daril in ponujeno darilo zavrniti

Če je uradni osebi ali njenemu družinskemu članu ponujeno ali dano darilo, ki ni ne protokolarno darilo ne priložnostno darilo manjše vrednosti in torej ne sodi v zgoraj navedeni izjemi, je uradna oseba darovalca dolžna opozoriti na prepoved sprejemanja daril in zavrniti ponujeno darilo, enako je dolžan zavrniti darilo tudi družinski član uradne osebe. Če darovalec pri darilu kljub temu vztraja, sta uradna oseba oziroma njen družinski član darilo dolžna izročiti delodajalcu uradne osebe. Tako darilo v nobenem primeru ne sme postati last prejemnika ali njegovega delodajalca.

Obveznost poročanja o prejetih darilih in vodenje seznama daril

Prejemnik darila oziroma uradna oseba (v primeru, da je prejemnik darila družinski član uradne osebe) mora svojemu delodajalcu poročati o prejetih protokolarnih darilih in priložnostnih darilih manjše vrednosti. Izjemoma mu ni treba poročati, če mu je bilo kot protokolarno ali priložnostno darilo izročeno darilo zanemarljive vrednosti (tj. darilo, katerega vrednost ne presega 50 evrov).

V obrazec mora vpisati naslednje podatke:

  • ime, priimek in naslov darovalca oziroma naziv in sedež pravne osebe ali organa, če je bilo darilo dano v imenu pravne osebe ali organa,
  • datum sprejema darila,
  • podatek o tem, ali je darilo prejel družinski član,
  • navedbo, ali gre za protokolarno ali priložnostno darilo,
  • vrsto in vrednost darila ter navedbo, na kakšen način se je določila vrednost darila,
  • razloge za izročitev darila oziroma okoliščine, v katerih je darilo dano,
  • način izročitve darila (npr. osebno, po pošti),
  • navedbo, ali je darilo postalo last prejemnika ali subjekta javnega sektorja, v katerem prejemnik opravlja delo,
  • datum izpolnitve obrazca in
  • podpis prejemnika.

Če darovalec prejemniku ne poda podatkov o imenu, priimku in naslovu; nazivu in sedežu pravne osebe ali organa, če je bilo darilo dano v imenu pravne osebe ali organa; razlogih za izročitev darila oziroma okoliščinah, v katerih je darilo dano, oziroma so navedeni podatki očitno neresnični in ne izhajajo iz okoliščin izročitve darila, mora prejemnik zavrniti sprejem takega darila. V primeru prejema takšnega darila po pošti se darilo vrne pošiljatelju, če je znan, če pošiljatelj ni znan, pa darilo postane last subjekta javnega sektorja.

O sprejetih darilih se vodi seznam daril. Seznam vodi oseba, ki jo določi predstojnik organa in je odgovorna za pravilno vodenje seznama daril.