Zagotavljanje varnosti cestnega prometa je med prioritetami slovenske policije. Cestni promet je namreč zaradi intenzivnosti in razvoja eden ključnih dejavnikov varnostnih groženj, ki so jim ljudje zaradi protipravnega ravnanja drugih ljudi in okoljskih dejavnikov dnevno neposredno izpostavljeni. Policija letno zabeleži približno 18.000 prometnih nesreč, ki imajo različne posledice, od manjše materialne škode pa do telesnih poškodb, celo smrti udeležencev.

Eno najpomembnejših področij dela slovenske policije je tudi področje javnega reda in miru ter varovanja življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi.

Sem sodijo številne policijske naloge: vzdrževanje javnega reda in miru; nadzor nad izvajanjem predpisov o orožju in eksplozivih, javnem zbiranju in združevanju ljudi, prijavljanjem in odjavljanjem bivališča, izvajanjem predpisov o zasebnem varovanju in detektivski dejavnosti.

Gre tudi za naloge zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja, in sicer na letališčih, v pristaniščih in na kopališčih, morju in notranjih vodah, v gorah in na smučiščih ter na železnici.

Poleg tega pa to delovno področje vključuje še naloge policistov v zvezi s samomori, nenadnimi smrtmi, delovnimi nesrečami, utopitvami, iskalnimi akcijami, naravnimi in drugimi nesrečami, požari ter naloge za varstvo okolja in varnost jedrskih objektov.

 

Povezane vsebine

 

 

 

Kriminalisti pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev sodelujejo z uniformiranimi policisti. Ti lahko zaradi stalne prisotnosti ob prijavi oziroma ugotovitvi kaznivega dejanja takoj ukrepajo in raziščejo lažja kazniva dejanja. Težje oblike kriminalitete, ki zahtevajo posebna preiskovalna znanja in tehnično opremo, obravnavajo kriminalisti. Delavci kriminalistične policije niso uniformirani, v posebnih primerih pa oblečejo prepoznavne anorake z napisom "POLICIJA".

Policisti v skladu s 4. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije opravljajo naslednje naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti:

  • varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,
  • preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,
  • vzdrževanje javnega reda,
  • nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet,
  • nadzor državne meje,
  • naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,
  • varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov,
  • naloge ob naravnih in drugih nesrečah,
  • druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.

Različnim področjem dela sledi tudi organizacijska struktura policije. Zgoraj naštete naloge tako izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije oz. policijske enote na vseh treh ravneh: državni, regionalni in lokalni. Pri opravljanju svojih nalog policisti sodelujejo s posamezniki in skupnostjo ter izvajajo preventivno dejavnost.   

Naloge policije, ki jih v zvezi z vodenjem in odločanjem v postopku o prekršku določa zakon, ki ureja prekrške, izvajajo policijske postaje in tiste notranje organizacijske enote generalne policijske uprave in policijskih uprav, katerih pooblaščene uradne osebe vodijo in odločajo v hitrem postopku pred prekrškovnim organom.

Osnovna delovna področja policije

Druga področja dela