Gospod Andrej se je zahvalil policistom Policijske uprave Kranj, še posebej pa policistoma Policijske postaje za izravnalne ukrepe Kranj Alešu Miheliču in Boštjanu Velbiču za dobro opravljeno delo. Kranjski policisti so namreč v iskalni akciji našli njegovega pogrešanega očeta in mu tako najverjetneje rešili življenje.

From: Andrej
Sent: 28.10.2010 16:40 ZE2
To: Janko Goršek
Subject: Zahvala za profesionalno in humano delo ter predlog za nagrado

Spoštovani gospod Goršek,

dovolite mi, da vam na kratko predstavim odlično izpeljano akcijo iskanja izgubljene osebe, ki jo je izvedla dežurna ekipa PU Kranj, v soboto zvečer, 23. 10. 2010, in s katero so verjetno rešili življenje mojemu 69-letnemu očetu Juretu.

Spomladi letos je imel oče komplicirano operacijo možganov na Nevrološki kliniki v Ljubljani in po večmesečni bolnišnični terapiji so ga nepokretnega pripeljali domov v domačo oskrbo. Doma zanj skrbi moja mati, ki je tudi že v letih. Kljub prizadevanjem družinskih članov in prijateljev, da bi očetu omogočili kar najboljše okrevanje in spodobno starost, nam je to doslej uspelo le delno. Fizično se je okrepil in z vsakodnevnimi sprehodi vidno fizično okreval. Po drugi strani je komunikacija z njim zelo otežena, saj ima tako prizadet govor, da ne more povedati niti svojega imena. Mentalno žal ni okreval dovolj. Prav tako ni sposoben prositi za pomoč, tudi v nuji ne.

Tako je to soboto, ko smo bili na obisku majhnimi otroki in smo - glede na lepo vreme - preživljali skupne trenutke zunaj na dvorišču in vrtu, v nekem trenutku nekam odtaval, ne da bi kdorkoli od nas to opazil. Po nekaj minutah smo ga sicer začeli iskati, vendar neuspešno. Mama je znala povedati, da se je to že nekajkrat zgodilo in da je vedno sam prišel nazaj. Tako smo pričakovali tudi tokrat, vendar ga ni bilo. Policijo smo obvestili malo pred 15. uro, nenehno smo ga iskali na širšem območju Kranja, v Stražišču, na Šmarjetni, na Joštu, v Iskri, v vseh nakupovalnih središčih, po cesti do Besnice, Škofje loke, Ljubljane ... Nikjer ga ni bilo, tudi ko se je že stemnilo. Očitno je bilo, da je zašel in ni našel poti nazaj, hkrati pa ni znal poiskati pomoči.

V tej situaciji, ko nas je več z različnimi avtomobili, kolesi in peš nadaljevalo s preiskovanjem terena, je kot najboljša možna novica odjeknilo sporočilo, da sta ga v koordinirani iskalni akciji PU Kranj, ob 22. uri v Podnartu (več kot 15 km daleč od doma) našla policista g. Aleš Mihelič in g. Boštjan Velbič. Še vedno je hodil po cesti in nadaljeval svojo pot neznano kam. Kaj se je dogajalo v njegovih možganih, ne ve nihče.

Če bi oče tako nadaljeval, bi prej ali slej od izčrpanosti onemogel, saj je hodil že 11 ur. Tudi noči so kar hladne in vprašanje je, če bi sploh preživel. Zato lahko trdim, da ste mu rešili življenje v najbolj kritičnem trenutku, preden se je telesno povsem izčrpal ali zmrznil.

Vsi smo celotni ekipi PU Kranj hvaležni za profesionalnost, pravočasno reakcijo, sistematično iskanje, zgledno komunikacijo in tudi za osebno humanost policistov Aleša Miheliča in Boštjana Velbiča pri reševanju življenja mojega očeta.

Spoštovani gospod Goršek, predlagam, da najbolj zaslužnim za uspešno reševanje podelite primerno odlikovanje in nagrado. Hkrati se tudi Vam in vsem Vašim sodelavcem, ki skrbite za zagotavljanje tako profesionalnega reševanja še enkrat iz srca zahvaljujem.

S spoštovanjem,

Andrej