V zadnjih dnevih letošnjega leta 2009 so na PU Slovenj Gradec po spletni pošti prejeli naslednje pismo, v katerem se občan Vinko Ošlak zahvaljuje policistu PP Slovenj Gradec Robertu Kovačiču ter policistoma PPP Slovenj Gradec Iztoku Prazniku in Blažu Tomažiču, ki je za vleko osebnega avtomobila uporabil svoje terensko vozilo.

Pošiljatelj: Vinko Oslak
Datum: 24.12.2009 20:44:16

Zahvala policistom v Slovenj Gradcu

V sredo, 23. decembra, se mi je na poti od biblijskega večera v Starem trgu pri Slovenj Gradcu ob 22. uri sredi klanca, ki vodi v smer Kotelj in Raven na Koroškem, nenadoma ustavil avto in ga nikakor nisem mogel več oživiti. Ko sem tako sedel brez vsake pametne misli, kaj lahko tam storim, se je za menoj ustavil avto, iz njega je stopil mlajši gospod in mi prijazno povedal, da je policist, čeprav ne ravno v dežurstvu, in da bi mi rad pomagal. Sam mi je odsvetoval dražje variante in mi predlagal, da pokliče svoje kolege, da bi me skupaj izvlekli iz prav neprijetnega položaja. Prav tedaj je začelo tudi ledeno deževati. Kmalu sta prispela s policijskim avtom njegova uniformirana kolega. Ker v svojem avtu nista imela vlečne vrvi, jaz pa prav tako ne, se je eden od obeh odpeljal na svoj dom in prišel z močnejšim lastnim avtom in vrvjo. Tako so me nazadnje srečno spravili na vrh klanca in na parkirišče pred gostiščem, ki tam stoji. Prvi policist v civilu, brez katerega pomoč ne bi bila mogoča, se je medtem že poslovil in tako ne poznam njegovega imena. Njegova kolega, ki sta me izvlekla, sta mi na mojo prošnjo pustila samo priimka: g. Praznik in g. Tomažič. Upam, da sem prav prebral. Medtem se je pripeljal tudi moj prijatelj mag. Hlastan, ki me je potem zapeljal v Celovec in naslednji dan uredil z mojim mehanikom v Šmartnem, da je avto prevzel v popravilo.

Ker je podoba policista v Sloveniji včasih negativno obremenjena še iz časov prejšnjega režima, ko so morali miličniki poleg svojega normalnega policijskega dela opravljati tudi njim samim neljubo delo politične opresije, se mi zdi prav, da se varujemo krivic, da bi še naprej pavšalno in obsojajoče govorili o tej policiji, pri tem pa prezrli, koliko zavzetih mladih ljudi v tej službi pošteno in z vso ljubeznivostjo in požrtvovalnostjo opravlja svoje nehvaležno, težko in včasih tudi življenjsko nevarno delo. Vsem trem mladim policistom slovenjegraške postaje prometne policije se zahvaljujem, da so tako ljubeznivo opredmetili duha praznika, ko se spominjamo rojstva tistega, ki bi mu lahko rekli tudi Policist kozmosa, saj je prišel na ta svet, da nas reši. V svojem zemeljskem majhnem merilu to delajo tudi zavzeti pripadniki policijske službe in jim dolgujemo hvaležnost in spoštovanje.

Celovec, 24. decembra 2009 Vinko Ošlak