Konji se uporabljajo za opravljanje policijskih nalog v številnih državah. Slovenska policija jih je začela uporabljati že leta 1920,  ko je bila ustanovljena prva konjeniška enota.

Zgodovina

Po drugi svetovni vojni je bil iz partizanskih enot ustanovljen močan konjeniški eskadron, ki je predstavljal pomemben in učinkovit člen v delu takratnih organov za notranje zadeve. Svoje naloge so opravljali predvsem na območju Ljubljane.

Hiter razvoj tehnike v 60. letih in uvajanje različnih motornih vozil pa sta konje popolnoma izrinila iz nekdanje milice. Za takratne razmere je bila to razumljiva odločitev, saj se je v milici pojavila potreba po večji mobilnosti.

Zaradi hitre urbanizacije in rasti novih obmestnih naselij, ki ju je spremljala naraščajoča dnevna migracija prebivalstva, se je kmalu pojavila težnja po bolj učinkovitem nadzoru nad čedalje obsežnejšim obrobjem Ljubljane. V primestnih predelih so se namreč začela pojavljati številna kazniva dejanja in kršitve, zato je bilo treba uvesti ustrezen nadzor. Izkazalo se je, da ga bodo najbolje izvajale konjeniške patrulje.

01 Zgodovina02 01 Zgodovina03


Tako je bila leta 1974 ustanovljena Postaja konjeniške policije Ljubljana, ki je začela z delom v najetih hlevih kmetije v Ljubljani. Začetek je bil skromen in težek, bilo je komaj šest konj, zaradi pomanjkanja prakse pa so bile naloge nedefinirane. Primanjkovalo je tudi opreme tako za policiste kot službene konje. Stanje je delno izboljšala izgradnja novih hlevov v Stožicah leta 1981. Zaradi vsega naštetega je bila policijska konjenica v naslednjih desetih letih večkrat prerazporejena v različne notranje organizacijske enote, najdlje v Zaščitno enoto milice. Leta 1991 so se policisti konjeniki preselili v nove postajne prostore, organizacijsko pa so se priključili Policijski upravi Ljubljana.

Danes je na Postaji konjeniške policije Ljubljana zaposlenih 20 delavcev, od tega jih ima 18 izpit za policista konjenika. Uporabljajo 15 konj, med katerimi so štirje slovenske toplokrvne pasme, osem avtohtonih lipicancev, dva konja češke toplokrvne pasme in en konj pasme westfalec. Povprečna starost službenih konj je 10,6 let, policijske naloge pa v povprečju opravljajo 5,5 let. 

01 Zgodovina04 01 Zgodovina05


Službeni konji so tudi v Policijski upravi Maribor, in sicer na Policijski postaji vodnikov službenih psov in konjenikov, ki je bila ustanovljena leta 1992. Sedanje ime je dobila šele leta 1999. Podobno kot v Ljubljani so se službeni konji na območju Maribora uporabljali do leta 1953, nato pa je bila njihova uporaba opuščena do leta 1985. V tem letu so policisti Policijske uprave Maribor za opravljanje policijskih nalog pričeli uporabljati konje Konjeniškega kluba Maribor. Zaradi povečanih potreb po uporabi službenih konj so kupili prve konje leta 1994, leta 1999 pa so policiste, ki so opravljali delo s službenimi konji, razporedili na Policijsko postajo vodnikov službenih psov in konj Maribor.

Danes je v policijski enoti poleg vodstvenega kadra in vodnikov službenih psov zaposlenih 6 policistov konjenikov, ki uporabljajo 5 službenih konj. Med njimi so trije slovenske toplokrvne pasme, po en litvanske toplokrvne pasme in pasme rheinlander. Povprečna starost službenih konj je 12,6 leta, policijske naloge pa v povprečju opravljajo 7,4 leta.