Na današnji predstavitvi v veliki sejni sobi Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani so Rafael Viltužnik, Janez Rupnik in Vladimir Ilić, vsi iz Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave, javnosti predstavili rezultate komisije za razjasnitev okoliščin uporabe strelnega orožja marca letos v naselju Velika Dolina pri Brežicah, kjer je ena oseba umrla.
Pet članska komisija, ki jo je na podlagi 1. in 2. odstavka 105. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih (Ur. l. RS, št. 40/2006) določil generalni direktor policije Jože Romšek, je ugotovila, da sta policista uporabila strelno orožje na podlagi 1. alinee 1. odstavka 52. člena Zakona o policiji in v skladu s 97. členom Pravilnika o policijskih pooblastilih, saj drugače nista mogla zavarovati življenja ljudi.
44-letni občan je 3. 3. 2007 v poznih večernih urah namreč sovaščanom grozil z eksplozivnimi sredstvi in neposredno ogrožal njihova življenja, in sicer je občan grozil z aktiviranjem eksploziva - šlo je za 1.500 g vojaškega razstreliva PEP-500 - in dveh ročnih bomb ter zagrozil, da bo samo pregriznil detonator, ki ga je imel v ustih, in vse razstrelil.
Vsi navzoči so ga prosili, naj s tem početjem preneha, vendar jim je ukazal, naj bodo tiho.
Glede na okoliščine so policisti z njim poskušali vzpostaviti dialog in ga pomiriti.
Med drugim se je občan z dvignjenima rokama, v katerih je držal ročni bombi, napotil proti eni od sovaščank. Policisti so občanu večkrat glasno ukazali, naj se ustavi, in ga opozorili na uporabo strelnega orožja, vendar se je ta še naprej gibal proti omenjeni občanki, zato je policist izstrelil opozorilni strel. Ker občan niti potem ni upošteval ukazov in opozoril, ampak je še vedno kričal, da bo vse razstrelil, in se še naprej približeval občanki ter z ročnima bombama in razstrelivom neposredno ogrožal njeno življenje, je policist ustrelil proti njegovemu desnemu boku. Občan se je kljub temu neposredno približal občanki in še vedno kričal, da bo vse razstrelil, zato je policist še enkrat ustrelil proti njemu. Po zadnjem izstreljenem naboju je občan klecnil, iz leve roke izpustil ročno bombo (s čimer jo je aktiviral) ter potegnil oz. podrl občanko na tla. Takoj zatem je ročna bomba detonirala.
Po detonaciji se je občan začel dvigovati. Z desno roko, v kateri je še vedno držal ročno bombo, pa je segal proti prsnemu košu, kjer je imel nameščeno razstrelivo z detonacijsko vrvico in vstavljenim plamenskim detonatorjem. Policisti so mu ukazali naj umakne roke in miruje ter ga opozorili na uporabo strelnega orožja. Ker ukazov in opozoril ni upošteval, ampak je še naprej neposredno ogrožal življenja navzočih, sta policista skoraj sočasno streljala v njegov zgornji ramenski del telesa.
Občan je namreč neposredno ogrožal življenje najmanj devet ljudi, ki so bili od njega oddaljeni manj kot 10 metrov, smrtonosni domet ročne bombe M-75 pa je do 12 metrov.
Ugotovljeno je bilo tudi, da bi občan nameščeno razstrelivo lahko aktiviral tudi z ročno bombo. Ob detonaciji 500 g vojaškega razstrelila PEP-500 (toliko bi se ga od nameščenih 1.500 g aktiviralo) bi bilo neposredno ogroženo življenje ljudi na razdalji najmanj 30 metrov, saj je sicer domet jeklenih kroglic (2.500 do 3.000) v ročni bombi do 30 metrov. Razstrelilna polnitev PEP-500 bi povečala domet kroglic ročne bombe, poleg tega pa bi se povečala neposredna ogroženost ljudi zaradi visoke brizantnosti razstreliva PEP-500 in posledično zaradi učinka udarnih valov oz. rušilnega učinka.
Po zadnjem izstreljenem naboju (skupaj z opozorilnim strelom je bilo izstreljenih 8 nabojev) je občan padel na tla in negiben obležal, v desni roki pa je še vedno držal neaktivirano ročno bombo.
Pred uporabo strelnega orožja so policisti občana opozarjali s klici: "Stoj, streljal bom!", eden pa je izstrelil tudi opozorilni strel. Pri tem so ravnali v skladu z 2. odstavkom 52. člena Zakona o policiji.
Ker je občan eno ročno bombo predhodno pripravil za neposredno uporabo (z odstranitvijo varovalke) in je imel ves čas v ustih plamenski detonator, tako da bi lahko z ugrizom aktiviral detonacijsko vrvico in s tem razstrelivo, je bila uporaba strelnega orožja neogibno potrebna. Glede na okoliščine z milejšimi prisilnimi sredstvi ni bilo mogoče zavarovati življenja ljudi, pri tem pa so nastale posledice, ki so bile v sorazmerju z grozečo nevarnostjo.
Poudariti je potrebno, da je policist, ki je prvi uporabil strelno orožje, streljal in zadel občana v posamezne dele telesa, da bi ga onesposobil, ker je ta še vedno neposredno ogrožal življenja več oseb. Policista sta zaradi na občanu nameščenega razstreliva streljala v njegov zgornji ramenski del telesa in ga s tem onesposobila.
Ogled kraja kaznivega dejanja je vodila preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem (pri ogledu je bila navzoča tudi okrožna državna tožilka), ki je odredila tudi druga preiskovalna dejanja.
O zbranih obvestilih bo Policija na podlagi določil 10. odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem poslala poročilo.
Foto: Dean Božnik