Kriminalistična policija se v zadnjem času ponovno srečuje z novimi primeri kreditnih goljufij oziroma prijavami oškodovancev, ki so želeli pridobiti kreditna sredstva od raznih posrednikov ali zastopnikov (večinoma gre za družbe z omejeno odgovornostjo) tujih gospodarskih družb.
Kljub temu, da smo se v Republiki Sloveniji že večkrat srečevali s podobnimi goljufijami, ki največkrat temeljijo na osnovi piramidalnega sistema, se še vedno najdejo povpraševalci po kreditnih sredstvih, ki bi do teh radi prišli na relativno enostaven način in pod ugodnimi pogoji, kakor jim to obljubljajo "kreditodajalci".
Za kreditne goljufije na osnovi piramide je značilno:
- zneski ponujenih kreditnih sredstev so relativno visoki,
- ponudniki kreditov so večinoma tuja podjetja,
- posredniki kreditov so domače družbe z omejeno odgovornostjo ali celo fizične osebe,
- denar naj bi se preko državne meje prenašal v gotovini,
- relativno dolg čas od sklenitve pogodbe do prejema denarja (od 4 tedne naprej),
- visok znesek stroškov odobritve kredita, zavarovanja in stroškov posredovanja,
- posojilojemalec nima nobene garancije, da v primeru neizplačila kredita dobi nazaj že vplačana sredstva,
- nejasni pogoji vračanja kreditnih sredstev,
- posojilojemalec je največkrat oškodovan za znesek lastne udeležbe, ki pa je zaradi visokih zneskov obljubljenih kreditnih sredstev relativno visok.
Za boljšo ponazoritev navajamo primer goljufije pri kreditiranju, ki smo jo obravnavali v Sloveniji:
Avstrijsko podjetje je v Sloveniji preko posrednikov ponujalo kreditna sredstva. Znesek kredita je znašal minimalno 100.000 DEM, pri čemer je bilo za pridobitev kredita potrebno vplačati 20 % predujem. Posojilo je bilo v skladu s pogodbo izplačano v 30-ih bančnih dnevih, zavarovano pa z bančno garancijo banke, ki je imela poslovalnico v Nemčiji, sedež pa na enem izmed otokov v Tihem oceanu. Bančno garancijo je dobil posojilojemalec po vplačilu predujma in sklenitvi pogodbe. V primeru neizplačila kredita od podjetja v Avstriji, bi posojilojemalec lahko bančno garancijo unovčil v banki, ki je garancijo izdala. Za opisano možnost se je odločilo večje število slovenskih in hrvaških državljanov, saj kreditodajalec ni zahteval nobene garancije za zavarovanje vračila kredita. Kreditojemalci, ki so v sistem vstopili prvi, so sredstva dejansko dobili izplačana iz vplačanih avansov drugih posojilojemalcev. Zamik od podpisa pogodbe, do izplačila je nekaj časa takšen način poslovanja dopuščal. Ko bi se število plačnikov avansa zmanjšalo, bi prav tako prišlo do zloma piramidnega sistema, saj je bilo v primeru najnižjega zneska posojila v višini 100.000 DEM potrebnih pet novih plačnikov avansa, da je lahko prišlo do izplačila kredita enemu posojilojemalcu. V konkretnem primeru je piramido pretrgala avstrijska policija z aretacijo nemškega državljana, ki je bil direktor in lastnik podjetja, ki je posojila ponujalo. Oškodovanci bančnih garancij niso mogli unovčiti ne pri banki izdajateljici (ker ni obstajala) ne pri kateri drugi banki. Oškodovani so bili za znesek plačila avansa.
Potencialnim kreditojemalcem svetujemo, da je vsakršno kreditiranje pravnih ali fizičnih oseb najvarnejše preko bank ali drugih finančnih institucij, ki so za tovrstno poslovanje usposobljene, razpolagajo z zakonsko predpisanim jamstvenim skladom in imajo za takšno poslovanje s komitenti dovoljenje Banke Slovenije. Tudi za kreditiranje iz tujine je potrebno prav tako pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
Informacijo so pripravili v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave.