Ker neprilagojena hitrost še vedno ostaja poglavitni vzrok za nastanek prometnih nesreč, Evropska zveza prometnih policij TISPOL v sodelovanju z državami članicami dvakrat letno organizira koordiniran nadzor hitrosti. Eden takih bo med 22. in 28. avgustom, ko bodo policisti po vsej Sloveniji intenzivno nadzirali hitrost.

Prvi  koordiniran poostren nadzor je potekal med 18. in 24. aprilom 2011. V njem je sodelovalo 24 držav, med njimi tudi Slovenija, policisti pa so v enem tednu ugotovili preko 560.000 prekoračitev hitrosti.

Drugi del koordiniranih aktivnosti bo potekal med 22. in 28. avgustom in bo sovpadal z obdobjem napovedanega lepega vremena, ko so povprečne hitrosti nekoliko višje. Policisti bodo zato v tem času izvajali poostrene nadzore hitrosti na cestah, kjer zaradi hitrosti najpogosteje prihaja do prometnih nesreč in kjer so kršitve hitrosti najpogostejše. Ker termin sovpada tudi z aktivnostmi policije pred začetkom šolskega leta, bodo policisti meritve hitrosti opravljali tudi v bližini šol.


Problematika neprimerne oz. neprilagojene hitrosti

Neprimerna oz. neprilagojena hitrost na evropskih cestah še vedno ostaja najpogostejši dejavnik za nastanek prometnih nesreč, saj je vsaka tretja prometna nesreča povezana s hitrostjo:

  • zaradi neprilagojene hitrosti je na slovenskih cestah leta 2010 življenje izgubilo 45 oseb (32,6 % vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč)
  • zaradi neprilagojene hitrosti je bilo na slovenskih cestah leta 2010 hudo telesno poškodovanih 318 oseb (36 % vseh hudo telesno poškodovanih)
  • neprilagojena hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi vzroki prometnih nesreč, kot so nepravilna stran oziroma smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti
  • leta 2010 se je delež alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah, ki jim je botrovala hitrost, zmanjšal za 19 % (leta 2009 se je delež zmanjšal za 11 %)

Število mrtvih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah, katerih vzrok je v neprilagojeni hitrosti, se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 27 %, za 20 % manj jih je bilo hudo in za 8 % manj lahko telesno poškodovanih.

Statistični podatki za leto 2011* v primerjavi z letom 2010:

V letu 2011 se je do konca julija na slovenskih cestah zgodilo 11.904 (12.334) prometnih nesreč, kar je za 3 % manj kot v enakem obdobju leta 2010. V teh nesrečah je umrlo 78 (81) oseb, 534 (491) se jih je hudo telesno poškodovalo, 4.994 (5.709) pa lahko telesno poškodovalo.

Zaradi neprilagojene hitrosti se je zgodilo 2.042 (2.363) prometnih nesreč, kar je za 14 % manj kot lani. V teh nesrečah je umrlo 26 (24) oseb ali 8 % več kot lani, 167 (185) se jih je hudo telesno poškodovalo, 1.304 (1.493) osebe pa so se lahko telesno poškodovale.

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov v 1.610 (1.940) primerih in vozniki motornih koles v 114 (127) primerih.

Glede na kategorijo ceste se največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti zgodi v naselju z uličnim sistemom in brez uličnega sistema ter na avtocestah.

V letošnjem letu so policisti do konca julija ugotovili 66.391 (81.372) kršitev prekoračitve hitrosti, kar je za 18 % manj kot v enakem obdobju lani.

Mednarodni strokovnjaki ocenjujejo, da bi v primeru zmanjšanja povprečne hitrosti za 1 km/h, na cestah držav Evropske unije v enem letu umrlo za 2.200 manj oseb, oziroma, da bi z učinkovitimi nadzori in preventivnimi aktivnostmi na področju umirjanja hitrosti v enem letu lahko rešili do 5.800 življenj.

 * Podatki so zbrani za obdobje do konca julija 2011.

Z napovedanim intenzivnim izvajanjem meritev hitrosti želi policija predvsem vplivati na voznike, da spoštujejo omejitve hitrosti, da vozijo zmerno in varno in tako prispevajo k boljši prometni varnosti vseh udeležencev.