Policija je v kriminalistični preiskavi primera sumov kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, korupcije in drugih težjih oblik kriminalitete, v okviru katere je opravila preiskovalna dejanja 9. marca 2010, izvajala prikrite preiskovalne ukrepe zakonito, le v obsegu izdanih odredb sodišča, ki edino lahko dovoli take ukrepe.

V konkretnem primeru so bili na podlagi odredbe sodišča za pridobitev dokazov odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi, saj dokazov ni bilo mogoče pridobiti s klasičnimi kriminalističnimi metodami.

Policija nikoli ne začne in ne more izvajati prikritih preiskovalnih ukrepov prej ali v večjem obsegu, kot pa ji to dovoljujejo odredbe in dovoljenja sodišča oz. državnega tožilstva, kar je v bistvu tudi sodni nadzor nad delom policije.
Zakon o kazenskem postopku (ZKP) določa vrste prikritih preiskovalnih ukrepov, pogoje za njihovo uvedbo ter način ravnanja s pridobljenimi izsledki. ZKP ne določa, da so policija, tožilstvo in sodišče dolžni obveščati osebe, ki se pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepih oz. nadzoru elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ugotovijo v navzkrižni komunikaciji z osebami, zoper katere se izvaja ta ukrep. Zakon dolžnost takega postopanja določa v posebnih primerih in le za osebe, zoper katere je bil ukrep odrejen.

Pri vsem tem je bistveno, da mora policija po prenehanju izvajanja ukrepov vse posnetke (digitalni zapis vseh prestreženih posnetkov in prepise), sporočila in predmete, pridobljene z uporabo teh ukrepov, skupaj s poročilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov, predati državnemu tožilcu.

V vsaki kriminalistični preiskavi, kjer se uvede nadzor elektronskih komunikacij, se opravijo prepisi pogovorov, ki bi lahko nastopali kot dokaz v okviru obravnavanega kaznivega dejanja. V obravnavanem primeru se je povzetek prepisa pogovora med ministrico za obrambo in osumljencem izdelal, ker je šlo za prestrežen pogovor, v katerem je bilo zaznati besedno zvezo (letalski muzej), ki se je nanašala na sum obravnavanega kaznivega dejanja. Po proučitvi je bilo ugotovljeno, da prepis povzetka omenjene komunikacije nima dokazne vrednosti, da bi lahko služil kot neposreden dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. V tem smislu je bil tudi ovrednoten in posredovan pristojnemu državnemu tožilstvu. V konkretnem primeru so bili vsi izsledki nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem v skladu z določili ZKP s podano kazensko ovadbo in naknadnim poročilom odstopljeni pristojnemu državnemu tožilcu.

Policija se zaveda, da je v današnjem času potrebna občutljiva obravnava meje med svobodo in varnostjo, predvsem v luči spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Zato ponovno poudarjamo, da policija izvaja svoje postopke zakonito, operativno neodvisno in v skladu s kriminalistično stroko.