Sorodne objave

 

Generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar se je danes, 17. maja 2019, v Rimu (Italija) udeležila že šestega srečanja Foro di Roma, ki ga gosti generalni direktor italijanske policije Franco Gabrielli. Gre za srečanje šefov policij v zahodnobalkanski regiji, ki se ga poleg njih udeležujejo še šefi policij iz Grčije, Hrvaške, Bolgarije, Romunije, Madžarske in Moldavije. K sodelovanju so vabljene tudi agencije in mednarodne organizacije Frontex, Europol, Interpol in Selec.

slika foro di roma 17052019 

Osrednja tema tokratnega srečanja je bila krepitev sodelovanja z organizacijo medsebojnih kontaktnih točk, ki omogočajo učinkovito in hitro izmenjavo informacij med policijami v povezavi s preprečevanjem ilegalnih migracij ter zagotavljanjem notranje varnosti.

Mag. Tatjana Bobnar je v svojem prispevku poudarila pomen pravočasne in varne izmenjave informacij, pri čemer imajo ključno vlogo t. i. SPOC-i (angl. Single Point of Contact) v posameznih državah. Pohvalila je tudi uspešen projekt (ATHENA), ki ga je vodila Italija in v katerem so sodelovali tudi strokovnjaki iz nacionalne enote slovenske policije za mednarodno policijsko sodelovanje. V svojem prispevku je Bobnarjeva obvestila udeležence o naraščajočem trendu nedovoljenih migracij v Sloveniji ter pomembnosti, da vsaka država izvede učinkovite ukrepe na nacionalni ravni kakor tudi v okviru regionalnih povezav, saj nedovoljenih migracij ne more zaustaviti ena sama država, prav tako pa vzrokov za nedovoljene migracije ni moč odpraviti v kratkem času.

V nadaljevanju je potekal tudi bilateralni sestanek med generalno direktorico slovenske policije mag. Tatjano Bobnar in generalnim direktorjem italijanske policije Francom Gabriellijem, na katerem sta se pogovorila o podrobnostih sodelovanja med policijama v obliki mešanih patrulj na slovensko-italijanski meji.

Mešane patrulje

Mešane patrulje so opredeljene in določene v vseh sporazumih o policijskem sodelovanju Slovenije s sosednjimi državami.

Kot stalna oblika dela se trenutno izvajajo samo s Hrvaško, saj si z Avstrijo, Italijo in Madžarsko od leta 2008 delimo schengenski prostor in mešane patrulje s temi državami po tem letu organiziramo izjemoma, ko gre za kakšen varnostni pojav večjih, čezmejnih razsežnosti. Tudi sporazumi določajo, da se mešane patrulje organizirajo zaradi varovanja javne varnosti, kar je dovolj široka določba in dopušča izvedbo te oblike dela za odkrivanje in preprečevanje vseh vrst kaznivih ravnanj. V praksi se mešane patrulje s sosednjimi schengenskimi državami izvajajo v primeru zgostitve določenih varnostnih problemov ob državni meji (npr. vlomov, čezmejne kriminalitete itd.), pa tudi ob večjih športnih ali kulturnih dogodkih ob skupni meji.

Priporočilo Komisije (EU) 2017/820 z dne 12. maja 2017 o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju poziva k skupnemu odzivu na čezmejne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti držav članic na območju brez nadzora na notranjih mejah. Dokument države članice poziva, naj pred uvedbo začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah izvedejo skupne oblike dela s sosednjimi državami (na primer mešane patrulje) ter ocenijo, ali bo cilj dosežen že s kombinacijo skupnih oblik dela in poostrenim izvajanjem izravnalnih ukrepov.

Razgovori za uvedbo mešanih patrulj na meji med Italijo in Slovenijo

Glede na naraščajoči trend nezakonitega priseljevanja po zahodno-balkanski poti je ocena policij obeh držav, da bi uvedba mešanih patrulj na slovensko-italijanski meji prispevala k zmanjšanju privlačnosti te poti in tako posredno vplivala tudi na obseg migracij v regiji. Smer t. i. sekundarnih migracij iz Slovenije poteka skoraj izključno v smeri Italije, zato je Slovenija dolžna prispevati k preprečevanju nezakonitih odhodov iz Slovenije. Italija tak ukrep že izvaja na meji s Francijo, Švico in Avstrijo in rezultati so vidni.

Mešane patrulje bi se sorazmerno izvajale na obeh straneh meje, in sicer na odsekih, kjer prihaja do zgostitev nedovoljenega prečkanja meje. Poleg operativne vrednosti ima izvajanje mešanih patrulj tudi druge posredne rezultate: hitrejša izmenjava informacij, spoznavanje terena v sosednji državi za primere čezmejnega zasledovanja, jasen signal tihotapcem, da vstop v drugo državo še ne pomeni, da ne bodo procesirani v državi, iz katere so zbežali (primer ugrabiteljev 8. maja letos). Gre torej za neposreden način skupnega dela v skupnem operativnem prostoru pri odgovarjanju na enake varnostne izzive.

Natančen način izvajanja moramo še doreči na operativni ravni, se bodo pa izvajale na področju policijskih uprav Koper in Nova Gorica na slovenski strani ter na območju IV. operativne cone na območju Italije.

Povezane vsebine

Aktivnosti slovenske policije v zvezi z migracijami