Strokovni svet za policijsko pravo in policijska pooblastila je stalno, avtonomno posvetovalno telo Policije in Direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve.

Več

Skrb za službenega konja ni le ena od obveznosti policista konjenika, temveč tudi pomemben proces, pri katerem se izgrajujeta in potrjujeta odnos in zaupanje med službenim konjem in policistom konjenikom. Ravno zato policisti konjeniki sami skrbijo za službene konje. Da bi konji dobro delali, je treba najprej poskrbeti za njihovo redno nego in vzdrževanje. Ob začetku delovnega dne ali pred vsako nalogo policist, preden konja zajaha, ga očisti in tako pripravi za delo. Tudi redno čiščenje hlevov je eno od vsakdanjih opravil policista konjenika.

Več

Da bi strokovno in čim bolj učinkovito opravljali svoje delo, se policisti konjeniki redno usposabljajo. Osnovni tečaji za policiste konjenike trajajo šest mesecev. V tem času kandidati za policiste konjenike pridobijo osnovna znanja s področja hipologije, veterine ter praktičnega dela in opravljanja policijskih nalog s službenim konjem. Po končanem tečaju jih čakata teoretični in praktični preizkus, na katerem morajo kandidati pokazati ustrezno znanje.

Več

Z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) so določene naloge policije, ki se nanašajo predvsem na varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Ob izvajanju nalog s področja kriminalitete, varnosti cestnega prometa, zagotavljanja javnega reda in miru ter varovanja državne meje se v policiji srečujemo z mnogimi problemi. Zato se dogaja, da rezultati in uspehi našega dela niso vedno na pričakovani ravni. Na slehernem področju našega dela analitično ugotavljamo vzroke neuspešnosti in pri tem ugotavljamo, da je skrb za varnost vse prevečkrat prepuščena le policiji. Zaradi pomanjkanja informacij pogosto ne moremo (pravočasno) reagirati na pojave in dejanja, ki vznemirjajo in motijo državljane.  Želimo si zagotoviti visoko stopnjo varnosti. Ker pa je varnost naša skupna dobrina, si našega dela ne predstavljamo brez pomoči in sodelovanja državljanov. Zakaj ne bi tudi sami postali soustvarjalec ugodnih varnostnih razmer? Skupaj bi lahko mnogo več storili predvsem na preventivnem področju, kjer bi na različne načine preprečevali deviantne pojave in dejanja. Od sprejema Zakona o lokalni skupnosti in Zakona o organiziranosti in delu v policiji naprej ni več formalnih ovir za takšno sodelovanje.   Zakaj si želimo partnerskega sodelovanja? V našem življenjskem in delovnem okolju je prisotnih mnogo negativnih dejavnikov, ki zmanjšujejo občutek varnosti in vplivajo na stopnjo varnostnih razmer. Številni so tudi drobni, vendar za določeno okolje zelo moteči pojavi, ki tako ali drugače vplivajo na vaše zdravje, osebno varnost in varnost premoženja. Policija sicer skrbi za izboljšanje varnostnih razmer in si prizadeva doseči visoko stopnjo varnosti, vendar si pri tem želi tesnega sodelovanja tudi z vaše strani, predvsem na preventivnem področju. Po vsem svetu namreč spoznavajo, da je preprečevanje prava alternativa represiji. Zagotovite si vpliv na odločanje o varnostni problematiki na območju, kjer prebivate ali delate. S skupnimi močmi poskušajmo zmanjšati število deviantnih dejanj in pojavov, skupaj naredimo vse, da do takšnih dejanj in pojavov sploh ne bo prihajalo.  Kako? Na podlagi 35. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji območne policijske postaje in policijske uprave v okviru svojih pristojnosti sodelujejo z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti. Možnost samoorganiziranja imajo tudi drugi organi, organizacije in institucije, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti. V ta namen se lahko sporazumno ustanovijo sveti, sosveti, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja. Partnersko obliko sodelovanja je mogoče vzpostaviti za območja vseh lokalnih skupnosti, od stanovanjskih sosesk, mestnih četrti, krajevnih skupnosti pa do občin. Takšno obliko sodelovanja je mogoče vzpostaviti tudi pri vseh organih, organizacijah in ustanovah, ki prispevajo k zagotavljanju večje varnosti in vzpodbujajo varnostno samoorganiziranje prebivalcev.  Vloga policije v varnostnih sosvetih Komandirji policijskih postaj, njihovi pomočniki, predvsem pa vodje policijskih okolišev vam bodo strokovno pomagali, svetovali in vam priporočili različne aktivnosti za izboljšanje varnostnih razmer. Prisluhnili bomo željam in pobudam državljanov za izboljšanje varnosti. Pripravljeni bomo sprejemati kritike. Odgovorili bomo na vsako vprašanje, ki se tiče varnosti. V okviru zakonskih pooblastil bomo pristopili k razreševanju konkretnih problemov. Seznanjali vas bomo z varnostnimi razmerami in oblikami deviantnih dejanj in pojavov.   Kot enakovreden partner v varnostnem sosvetu vam želimo prisluhniti in pomagati, storiti torej vse za izboljšanje varnosti. Ni razlogov, da si ne bi zaupali, in ni razlogov, da ne bi skupaj in za vse nas zagotovili še večje varnosti in s tem izboljšali kakovosti življenja. V Sloveniji je ustanovljenih že 185 varnostnih sosvetov, največ jih je na območju Ljubljane in Maribora. Zato je možno, da je v okolju, kjer prebivate ali delate, tovrstna oblika sodelovanja že vzpostavljena. Ali vas zanima, če je v vaši lokalni skupnosti takšen varnostni sosvet že ustanovljeno? Pokažite interes za sodelovanje na področju zagotavljanja varnosti in se vključite v aktivnosti varnostnih sosvetov ali pa jim vsaj sporočite svoje želje, pobude in predloge za izboljšanje varnosti. Varnostni sosveti  

Več

Naloge policistov konjenikov so podobne nalogam drugih policistov, ki opravljajo svoje delo peš ali z motornimi vozili. Razlike so predvsem v načinu in krajih opravljanja nalog.

Več

Tako kot je policija organizirana na treh ravneh, je tudi področje policijske konjenice organizirano na državni, regijski in lokalni ravni. Na državni ravni je v Sektorju splošne policije v Upravi uniformirane policije višji policijski inšpektor, ki je glavni koordinator za delovno področje službenih konj in službenih psov v slovenski policiji in je zadolžen za spremljanje stanja na področju službenih živali ter pripravo in razvijanje novih metod dela z uporabo službenih živali. Skrbi tudi za koordinacijo nalog z uporabo službenih živali policije med notranjeorganizacijskimi enotami Generalne policijske uprave in enajstimi policijskimi upravami. Skrbi tudi za nadzor nad izvajanjem policijskih nalog z uporabo službenih živali, načrtovanje in sodelovanje pri usposabljanju, kadar so vključeni policisti s službenimi živalmi policije, koordinacijo nalog z drugimi državnimi organi pri izvajanju nalog ali drugih dejavnosti z uporabo službenih živali policije, pripravo oziroma usklajevanje predpisov na tem delovnem področju ter vodenje in sodelovanje v delovnih skupinah s tega delovnega področja.

Več

Konji se uporabljajo za opravljanje policijskih nalog v številnih državah. Slovenska policija jih je začela uporabljati že leta 1920,  ko je bila ustanovljena prva konjeniška enota.

Več

 Postaja konjeniške policije Ljubljana {fa-envelope-o}pkp.pulj@policija.si {fa-phone}01 563 44 52Stožice 28, 1000 Ljubljana Policijska postaja vodnikov službenih psov in konjenikov {fa-phone}02 320 97 00Danjkova 4, 2000 Maribor   Zgodovina uporabe konj v slovenski policiji Organiziranost področja dela policijske konjenice Naloge policistov konjenikov Usposabljanje policistov konjenikov Oprema policista konjenika in službenega konja ter oskrba konja 

Več

Preden se policist kandidat vključi v tečaj za vodnika službenega psa (VSP), opravi posebna komisija Oddelka za šolanje službenih psov z njim informativni pogovor, v katerem preveri, ali je primeren za to delo. Največ pozornosti tako nameni njegovim osebnostnim lastnostim in razlogom, zaradi katerih se je odločil, da postane VSP.  Če ima kandidat izkušnje s psi, je to prednost, ni pa pogoj, saj lahko VSP postane tudi kandidat brez kinoloških izkušenj. V intervjuju s kandidatom komisija preveri njegovo pozitivno naravnanost in motiviranost za delo s službenim psom, saj je ta ključnega pomena tako za šolanje kot tudi delo pozneje. Prav tako je treba preveriti, ali se kandidat boji psov, saj bo poleg opravljanja nalog na terenu skupaj s svojimi kolegi in njihovimi službenimi psi moral tudi markirati* in občasno poskrbeti za oskrbo drugih službenih psov.                          Resen namen kandidata se kaže tudi kot zaveza, da bo po uspešno končanem šolanju delo vodnika službenega psa opravljal najmanj eno delovno dobo službenega psa oziroma najmanj 8 let. *Markiranje je vadba, pri kateri ena ali več oseb pri psu spodbuja plenske in/ali obrambne nagone ter ga tako pripravlja za ustrezno reagiranje.    Kandidat za VSP mora izpolnjevati naslednja merila: 1. Kandidat za VSP se mora prostovoljno odločiti za opravljanje dela s službenim psom. Ključni pogoj za vključitev kandidata v tečaj je, da se ta prostovoljno odloči za opravljanje dela s službenim psom. Preveriti je treba, ali se za to delo odloča zaradi resničnega veselja do dela s psi ali pa je njegova motiviranost prehodna in posledica trenutnega navdušenja. Veselje do dela s psi je nujno za opravljanje tega poklica, saj mora VSP skrbeti za celovito oskrbo psa, njegovo zdravstveno stanje, kondicijo in dobro počutje. Brez resničnega veselja do takega dela VSP ne more kakovostno opravljati svojih nalog, od njega pa tudi ni mogoče pričakovati dobrih rezultatov. 2. Kandidat za VSP mora imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj kot policist. Pogoj za vključitev kandidata v tečaj za VSP je, da je pred tem najmanj tri leta opravljal delo policista. Prva leta službovanja je eno najtežjih obdobij vsakega policista, saj mora pri delu upoštevati teoretična znanja in pravne usmeritve v različnih okoliščinah delovanja. Seznaniti se mora s prvinami policijskega dela in pridobiti občutek za taktiko izvajanja policijskih postopkov. Ker  mora vsak VSP poleg opravljanja policijskega dela skrbeti tudi za svojega službenega psa, mora vsak kandidat suvereno izvajati osnovne policijske postopke. Triletno obdobje je tudi priložnost, da se ocenijo kandidatova strokovnost, motiviranost in pripravljenost za delo, ki je zaželena in potrebna zlasti pri delu s službenim psom.3. Kandidat za VSP mora spoznati delo vodnika službenega psa oziroma Enote vodnikov službenih psov.   Delo VSP ni zgolj sprehajanje s službenim psom, temveč je zelo specifično. Kandidat se  mora zato seznaniti s celotnim področjem dela VSP, ki obsega opravljanje policijskih nalog s službenim psom, oskrbo psa (hranjenje, nega in čiščenje, zdravstvena oskrba), vzdrževanje fizične in delovne kondicije ter naloge in obveznosti, ki jih imajo VSP v enoti. V tem času se kandidati seznanijo tudi z vsebino osnovnega tečaja kot tudi nadaljnjih oblik usposabljanja in izpopolnjevanja. Kandidatom je treba predstaviti pozitivne in negativne plati dela VSP. Samo tako se bodo za tečaj odločili le tisti, ki so pripravljeni sprejeti dodatne obremenitve zaradi dela s službenim psom. 4. Kandidat za VSP mora uspešno opraviti psihološke teste in pri tem pokazati, da je primeren za delo s službenim psom. Znotraj Evropske unije imajo nacionalne šole za šolanje VSP različne predpise in prakso pri postopkih preizkusov kandidatov in še posebej pri ocenjevanju psihološkega profila kandidatov za VSP. Primernost vsakega kandidata je treba ugotoviti s klasičnimi psihološkimi testi ali na kak drug način. Kandidati morajo tako pokazati naslednje lastnosti/kvalitete: 4.1 Uravnovešen temperament in trden značajUravnovešen temperament in trden značaj sta pomembna elementa, ki ju mora imeti vsak policist, zlasti pa kandidat oziroma VSP. Vodnikovo vedenje namreč vpliva na službenega psa v tej meri, da pes sčasoma sprejme vodnikov temperament in samozavest. Ker službeni pes zaznava vsako spremembo v obnašanju vodnika, mora ta nadzorovati svoje vedenje in tako pozitivno vplivati na psa. Tako bo odločen VSP počasi pridobil trajno zaupanje službenega psa, medtem ko bi z neodločnimi ali nenadnimi reakcijami, nestrpnostjo in živčnostjo pri psu izzval le nepredvidljivo obnašanje in trajne negativne posledice. Zato mora imeti vsak kandidat poleg pripravljenosti za učenje in pridobivanje strokovnega znanja veliko potrpežljivosti, odločnosti in razumevanja za usklajeno delo človeka in psa.4.2 Sposobnost navezave stika in igre s službenim psomTako kot pri ljudeh je tudi pri psih prvi stik izjemno pomemben, saj lahko pomeni dobro ali slabo izhodišče za nadaljnje druženje ali delo. Dober odnos se mora v nadaljevanju ustvarjati in potrjevati z vsakodnevnim praktičnim delom. Medsebojni odnos mora temeljiti na zaupanju. Vsaka napačna ali nepotrebna poteza vodnika lahko uniči večtedensko ali mesečno delo. Da bi se izognili nepotrebnim napakam, je treba dobro spoznati službenega psa ter se naučiti zaznavati, kdaj je razpoložen za delo in kdaj ima slab dan. Pes je ne nazadnje živo bitje, tako kot človek, in ima temu primerno različna razpoloženja in počutja.Za dober odnos med VSP in službenim psom je temeljnega pomena (pravilna) igra, ne glede na to, s čim in kako se igramo. Vodnik mora znati motivirati službenega psa za igro. Z igro začnemo praviloma takrat, ko službeni pes zanjo pokaže zanimanje. Tako dosežemo samoiniciativnost in vztrajnost za delo, kar je zelo koristno in zaželeno pri izvajanju vaj ter delu s službenim psom. VSP mora imeti dobre motorične sposobnosti in občutek za potrjevanje službenega psa. Pri tem je treba upoštevati načelo, da naj službeni pes to, kar počne, počne zaradi sebe in ne zato, ker si mi želimo. Tako bomo izključili vsako prisilo, po drugi strani pa dosegli potrpežljivost in razumevanje službenega psa, zato bodo tudi rezultati veliko boljši.4.3 Sposobnost kontrole glasu Službeni psi so učeni na glasovna povelja, zato je sposobnost kontrole glasu pomembna lastnost vsakega VSP. Vodnik lahko pričakuje, da bo službeni pes izpolnil ukaz le takrat, ko je ta izrečen jasno, odločno in pravilno uravnano. V nasprotnem primeru službeni pes ukaza ne bo razumel oziroma bo do naloge in vodnika nezainteresiran in ravnodušen. Sploh pa moramo temu nameniti posebno pozornost, kadar službeni pes menja lastnika (ob odkupu), inštruktorja ali VSP. V procesu spoznavanja in skupnega dela je zato treba ''uskladiti'' barvo glasu in načina izrekanja povelj.4.4 Občutek za taktiko, samostojno in odgovorno deloDelo s službenim psom je predvsem zelo odgovorno, saj pri opravljanju policijskih nalog VSP ne odgovarja le zase, ampak tudi za službenega psa in njegovo ravnanje. VSP mora imeti dober občutek za taktiko policijskega dela in taktiko uporabe službenega psa. Z dobrim poznavanjem službenega psa, njegovih zmožnosti in sposobnosti bo lahko z njim dosegel dobre rezultate. Zato je tudi nujno, da vzdržuje njegove delovne sposobnosti. Pri tem mora biti sposoben organizirati samostojne in redne vadbe s službenim psom, da lahko samostojno zazna težave in vzroke zanje ter jih samostojno odpravi. Kljub vsemu mora pristojna služba zagotavljati strokovno pomoč za tiste primere, ko VSP ne zmore sam rešiti ugotovljenih težav.4.5 Sposobnost popolnega odločanja v stresnih okoliščinahVodnik službenega psa se mora v stresnih okoliščinah odzvati preudarno, sposoben mora biti samostojno odločati. Bistvenega pomena so dobra strokovna usposobljenost, psihična in fizična pripravljenost vodnika, dobro poznavanje službenega psa in dobra usposobljenost za delovanje v tandemu. Osnovni pogoj je pravzaprav pripravljenost, ki se pridobiva tako z (vodenimi) organiziranimi treningi kot samostojnim usposabljanjem oziroma delom. Priporočljivo je, da se tako vodnika kot službenega psa obremenjuje postopoma, kar pomeni, da je treba začeti z osnovnimi ali manj stresnimi okoliščinami, ki se v določenem obdobju ob napredovanju pripravljenosti in usposobljenosti stopnjujejo do najbolj stresnih.4.6 Sposobnost reševanja problemov z uporabo ustreznih sredstev in metodDelo s službenim psom se ne konča z uspešno opravljenim izpitom, temveč se takrat šele začne, saj morata vodnik in službeni pes poleg treningov opravljati tudi policijsko delo na terenu. VSP mora zato s službenim psom vaditi vsak dan, vadbo pa prilagajati potrebam in sposobnostim službenega psa. Vaje je treba izvajati tako, da so za službenega psa zanimive in motivacijske, pri čemer se uporabljajo različne metode in sredstva. Za ustrezno načrtovanje  (česa? Vadbe?) mora vodnik dobro poznati službenega psa, njegove dobre in slabe lastnosti, saj bo le tako lahko spremljal njegovo usposobljenost in morebitne spremembe.Če se pri delu s službenim psom pojavijo težave, je pomembno, da VSP pravočasno zazna napako in se zna nanjo pravilno odzvati. Najprej mora odkriti vzrok, zakaj je do težave prišlo, in šele nato določiti način, kako bo težavo poskušal odpraviti. V zahtevnejših primerih, ko tega ne more storiti sam, mora biti vodniku na voljo tudi strokovna pomoč.4.7 Sposobnost individualnega in timskega delaPoleg tega, da je sposoben delati samostojno, mora biti vsak VSP tudi prilagodljiv in imeti dobre komunikacijske sposobnosti, da lahko opravlja delo v skupini. Seveda je v prvi vrsti tandem s službenim psom, da lahko skupaj opravljata policijske naloge samostojno ali pa skupaj z drugimi vodniki in njihovimi službenimi psi.4.8 Občutek za usklajeno delovanjeObčutek za usklajeno delovanje je pomembna pozitivna lastnost VSP, od katere je odvisno pravilno vodenje in delo s službenim psom. S takim občutkom mora vodnik tako s svojimi gibi kot tudi povelji ves čas zagotavljati, da je službeni pes pozoren in ustrezno motiviran za delo. 5. Kandidat za VSP mora uspešno opraviti preizkus fizičnih zmogljivosti Za delo s službenim psom mora biti VSP zdrav in v dobri fizični kondiciji. Znotraj Evropske unije nacionalne šole za šolanje VSP različno preizkušajo fizično zmogljivost. V našem Oddelku za šolanje službenih psov morajo kandidati za vodnika službenega psa uspešno opraviti preizkus v naslednjih disciplinah: predklon, tek 6 x 5 metrov, vesa v zgibi, dvig trupa, tek na 60 metrov, ravnotežje, tek z neprebojnim jopičem, poteg 40 kg, osmica (nazaj), tek na 60 metrov z vrvjo, Cooperjev test.  

Več

Nakup psov je izjemno zahtevno delo, saj tako kot v drugih evropskih državah tudi v Sloveniji primanjkuje primernih delovnih psov za policijske potrebe. Kako kupiti psa, določa Navodilo o postopkih pred nakupom, odpisom, prodajo in evtanazijo službenih psov. Vse postopke, povezane z nakupi in prodajo službenih psov, vodi in usmerja komisija za nakup in prodajo službenih psov in konj, ki jo imenuje generalni direktor policije. V komisiji so predstavniki državnih strokovnih služb, policijskih uprav in policijskih enot.   Policija kupuje pse, ki izpolnjujejo določena merila. Pes mora imeti primerne značajske lastnosti, biti mora radoveden in vztrajen. Samozavestno se mora odzivati na nove ali moteče dražljaje, dobro mora prenašati ljudi in druge živali in se na hrup ali druge nenavadne okoliščine odzivati stabilno in sproščeno. Kazati mora močno željo po igri, delu, sodelovanju z vodnikom in biti pripravljen ''na akcijo'' v vsakem trenutku.   Starost psa ob nakupu je izredno pomembna, zato je priporočljivo, da je pes čim mlajši. Policija kupuje pse, stare od 10 do 24 mesecev. V tem obdobju je pes najbolj dovzeten za učenje in pridobivanje novih sposobnosti, kar tudi olajša delo inštruktorjev oziroma vodnikov.   Radovednost je pomembna značajska lastnost, ki jo mora imeti službeni pes. Preizkus obnašanja mladiča na višini   Pri izbiri psa komisija upošteva tudi to, za kakšne naloge bomo psa uporabljali, zato je treba ločiti pasme, ki so primerne za splošno uporabo (patruljni psi), od pasem, ki so primerne za specialistično uporabo (odkrivanje prepovedanih drog, eksplozivov ipd.). Načeloma se najpogostejše pasme za splošno uporabo lahko uporabljajo tudi za specialistično uporabo, medtem ko določenih pasem, ki se lahko uporabljajo za specialistično uporabo, ne moremo uporabljati tudi za splošno. Pri izbiri psa je zato treba upoštevati njiegovo pasmo, saj so poleg konstitucije pomembne tudi druge značilnosti posameznih pasem, ki so lahko za posamezno vrsto uporabe pozitivne ali negativne. Tako npr. manjše pasme niso uporabne za splošno uporabo oziroma patruljiranje, saj z njimi ne moremo izvajati obrambe in jih ne moremo uporabljati kot prisilno sredstvo. V določenih prostorih psi manjše rasti laže opravijo preiskavo.     Na drugi strani pa so prav manjše pasme izjemno koristne za preglede manjših prostorov, saj se lažje gibljejo in preiskave opravijo učinkoviteje.   Pred nakupom mora pes uspešno opraviti tudi veterinarski pregled, saj je za šolanje primeren le zdrav pes. Službeni psi so namreč med opravljanjem policijskih nalog veliko bolj izpostavljeni različnim obremenitvam, ki seveda pomembno vplivajo na njihovo zdravje. Ob izbiri mladiča se vedno pojavi vprašanje, ali bo pes dober za opravljanje policijskih nalog, zato ni presenetljivo, da je izbira mladiča ključnega pomena tako za šolanje kot njegovo neposredno uporabo na terenu. Zagotavljanje psov za policijske potrebe lahko poteka na dva načina: z lastno vzrejo in z nakupom psov od rejcev. Lastna vzreja psov je najboljša, vendar je odvisna od možnosti in pogojev, ki jih imajo v nacionalnih policijah oziroma centrih za šolanje službenih psov. Slovenska policija je v preteklosti imela lastno vzrejo, vendar jo je opustila, predvsem zaradi racionalnejših in bolj sistemskih rešitev.   Obnašanje psa pri hoji po stopnicah in na višini Če policija nima lastne vzreje, je nakup psov od vzrediteljev obvezen. Pred nakupom psa se je treba osredotočiti na tiste lastnosti mladiča, ki se bodo pozitivno odražale pri vzgoji, šolanju in pozneje pri opravljanju policijskih nalog. Odzivanje psa pri poku Če kupujemo mladiče iz legla, je priporočljivo, da pred dokončno odločitvijo mladiče v leglu večkrat obiščemo in jih opazujemo ter po možnosti opravimo še kakšen test. Obisk mladičev v leglu Merila za izbiro službenih psov: 1.  Pes je lahko ob preizkusu oziroma nakupu star največ 24 mesecev. Starost mladičev oziroma psov iz lastne vzreje ni problematična, saj se z njimi ukvarjajo od začetka. Starost psa ob nakupu je izredno pomembna, zato je priporočljivo, da je pes čim mlajši. Čim mlajši je mladič oziroma pes, več verjetnosti je, da ga bomo lahko s primerno vzgojo in šolanjem ustrezno pripravili za opravljanje policijskih nalog. Starost do 24 mesecev zagotavlja, da ima pes še vedno kvalitete, ki mu omogočajo uspešno šolanje in pridobivanje znanj, ki jih bodo potrebovali kot službeni psi policije. V tem obdobju je pes tudi najbolj dovzeten za učenje in pridobivanje novih sposobnosti, to pa olajšuje tudi delo inštruktorjev oziroma vodnikov.   V izjemnih primerih je lahko pes star kakšen mesec več, če na preizkusih pokaže nadpovprečne lastnosti ali ima opravljen katerega od izpitov iz civilne kinologije in ga lahko zato takoj vključimo v šolanje.   2.  Pes mora imeti veljavno dokumentacijo. Pred preizkusom mora lastnik psa predložiti naslednjo dokumentacijo: listino, s katero potrjuje lastništvo psa (če je ponudnik nima, podpiše izjavo o lastništvu), izkaznico oziroma potrdilo o cepljenju proti steklini (od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot leto dni in ne manj kot trideset dni), rodovnik (če ga ima, sicer ni obvezen), izjavo, da pes v zadnjih desetih dneh ni ugriznil ali drugače poškodoval človeka. 3.  Pes mora biti ocenjen skladno s profilom oziroma specifičnimi zahtevami  ter namenom uporabe. Pse za splošno uporabo (patruljne pse) preizkusimo v naslednjih točkah:Odpoklic: vodnik psa spusti, da se prosto sprehaja, nato ga pokliče. Pes mora takoj priteči k njemu in tako pokazati navezanost na vodnika.Navezanost na vodnika: preizkuševalec zadrži psa, medtem ko se vodnik oddalji v skrivališče. Pes mora pokazati navezanost na vodnika tako, da cvili, laja, nepremično gleda za njim ali se hoče iztrgati iz prijema, da bi lahko odšel za vodnikom.   Igra s predmetom: vodnik se s psom poigra z igračo ali predmetom.  Po krajšem času psu predmet vzame in ga dvigne nad glavo ter mirno drži približno 15 sekund. Pes mora kazati zanimanje za igračo. Ko vodnik igračo vrže, mora pes steči po njo in pokazati željo po igri z njo oziroma z vodnikom.Reakcije ob poku: uporabimo sredstvo, ki povzroči pok na oddaljenosti do 50 metrov, pozneje pa iz manjše razdalje in v različnih okoliščinah. Pri tem pes ne sme pokazati strahu in se mora ustrezno odzvati.Reakcije v fazi negrizenja: vodnik pripne psa z ovratnico na kratko vrvico in se ne premika, medtem ko marker* psu grozi z bičem, palico ali drugim predmetom, vendar se ga ne dotakne. Pri tem pes ne sme pokazati strahu in se mora ustrezno (agresivno) odzvati. Reakcije v fazi grizenja: vodnik pripne psa z ovratnico na kratko vrvico in se ne premika, medtem ko marker psu grozi z bičem, palico ali drugim predmetom. Pri tem pes ne sme pokazati strahu in se mora ustrezno (agresivno) odzvati tako, da energično in močno ugrizne v zaščitni rokav ali zaščitno obleko. Psihična stabilnost: vodnik se sprehaja s psom na kratki vrvici, preizkuševalec pa povzroči nenadne premike, hrup ali druge nenadne spremembe v neposredni bližini psa. Pes se mora odzvati mirno in pokazati zanimanje za dogajanje. Obnašanje v naselju: preizkus se opravi na različnih območjih v mestu, kjer so prisotni ljudje oz. večje skupine ljudi, cestni in druge vrste prometa oziroma prometnih sredstev. Pes pod različnimi vplivi okolja ne sme pokazati preplašenosti , strahu, nesproščenosti in nezmožnosti navajanja na nove okoliščine in vplive.Obnašanje v zaprtem prostoru: vodnik gre s psom na kratki vrvici skozi različne prostore (tudi temne). Pes mora biti pri tem sproščen in pripravljen na igro.Obnašanje pri hoji po stopnicah in na višini: vodnik hodi s psom na povodcu po stopnicah (po možnosti različnih). Psa dvigne in ga položi na mizo, omaro ali drugo mesto. Pes mora ostati sproščen tako pri hoji po stopnicah kot na višini.Obnašanje na gladkih tleh: pes se mora sproščeno gibati na različnih gladkih talnih površinah, nove podlage ga ne smejo motiti.*Marker je oseba, ki med vajo pri psu spodbuja plenske in/ali obrambne nagone ter ga tako pripravlja za ustrezno odzivanje. Pse za specialistično uporabo preizkusimo v naslednjih točkah: Odpoklic: vodnik psa spusti, da se prosto sprehaja, nato ga pokliče.  Pes mora takoj priteči k njemu in tako pokazati navezanost na vodnika.Navezanost na vodnika: preizkuševalec zadrži psa, medtem ko se vodnik oddalji v skrivališče. Pes mora pokazati navezanost na vodnika tako, da cvili, laja, nepremično gleda za njim ali se hoče iztrgati iz prijema, da bi lahko odšel za vodnikom.Igra s predmetom: vodnik se s psom poigra z igračo ali predmetom.  Po krajšem času psu predmet vzame in ga dvigne nad glavo ter mirno drži približno 15 sekund. Pes mora kazati zanimanje za igračo. Ko vodnik igračo vrže, mora pes steči po njo in pokazati željo po igri z njo oziroma z vodnikom.Reakcije ob poku: psa preizkusimo tako, da uporabimo sredstvo, ki povzroči pok na oddaljenosti do 50 metrov, pozneje pa iz manjše razdalje in v različnih okoliščinah. Pri tem pes ne sme pokazati strahu in se mora ustrezno odzvati.Psihična stabilnost: vodnik se sprehaja s psom, preizkuševalec pa poskuša psa zmesti z nenadnimi premiki, povzročanjem hrupa ali drugimi nenadnimi spremembami v neposredni okolici psa. Na to se mora pes odzvati mirno ter brez strahu in skrivanja za vodnikom.Obnašanje v naselju: preizkus opravimo na različnih območjih v mestu, kjer so prisotni ljudje oz. večje skupine ljudi, cestni in druge vrste prometa oziroma prometnih sredstev. Pes pod različnimi vplivi okolja ne sme pokazati preplašenosti, strahu, nesproščenosti in nezmožnosti navajanja na nove okoliščine in vplive.Obnašanje v zaprtem prostoru: vodnik gre s psom na kratki vrvici skozi različne prostore (tudi temne). pes mora biti pri tem sproščen in pripravljen na igro.Obnašanje pri hoji po stopnicah in na višini: vodnik hodi s psom na povodcu po stopnicah (po možnosti različnih). Psa dvigne in ga položi na mizo, omaro ali drugo mesto. Pes mora ostati sproščen tako pri hoji po stopnicah kot na višini.Obnašanje na gladkih tleh: pes se mora sproščeno gibati na različnih gladkih talnih površinah, nove podlage ga ne smejo motiti.Iskanje predmeta za igro v travi: vodnik psu pokaže predmet, se z njim poigra in ga vrže v visoko travo ali grmovje tako, da ga pes ne vidi in ga poišče z uporabo voha. Iskanje predmeta za igro v vozilu: vodnik psu pokaže predmet, se z njim poigra in ga vrže v vozilo tako, da ga pes ne vidi in ga poišče z uporabo voha. Iskanje predmeta za igro v prostoru: vodnik psu pokaže predmet, se z njim poigra in ga vrže v prostor tako, da ga pes ne vidi in ga poišče z uporabo voha.4.  Pes mora biti zdrav, pred nakupom je treba zanj pridobiti pozitivno veterinarsko mnenje.Samo zdrav pes je primeren za šolanje, saj so službeni psi veliko bolj izpostavljeni različnim obremenitvam, ki jih morajo premagovati med opravljanjem policijskih nalog. Veterinarski pregled zato vsebuje: ugotavljanje identitete, merjenje telesne višine in tehtanje, opis telesne konstitucije in kondicijskega stanja, merjenje telesne temperature, frekvence pulza in dihanja, pregled vidnih sluznic, ustne votline, zobovja in sluhovodov, pregled notranjih organov (pljuč, srca, organov trebušne votline), pregled vida in sluha, pregled urina z reagenčnim trakom, test na prisotnost dirofilarij, rentgensko slikanje kolkov in komolcev, dodatne klinične preiskave (po potrebi). 5.  Pes mora opraviti preizkus značajskih lastnosti in temperamenta in pri tem pokazati določene kvalitete. V literaturi lahko zasledimo, da značaj obravnavajo kot oznako za lastnosti psov, katerih zasnova je dedna in se pod različnimi vplivi okolja delno spreminja, hkrati pa tudi za psihične lastnosti, ki so zelo pomembne pri vseh službenih psih. Pri izbiranju delovnih psov je zato treba upoštevati, kako, kdaj in kje bomo psa uporabljali, saj so psihične lastnosti ključnega pomena za določanje njegovih delovnih sposobnosti . Pes mora biti socializiran, imeti mora dobro razvite nagone, prav tako mora biti vodljiv in pripravljen sodelovati s človekom.5.1 Zelo samozavestno vedenje Pes se mora na različne dražljaje oziroma vplive iz okolice odzivati samozavestno. Nobena okoliščina ga ne sme preveč prestrašiti ali zmesti. Pri preizkusu poka, premagovanju ovir in stopnic, gibanju po gladkih (nevsakdanjih) površinah in v novih prostorih, gibanju v novih naseljih in doživljanju drugih motečih dejavnikov mora ostati miren in pri tem nastopati samozavestno. V fazi ogrožanja mora pes pokazati določeno stopnjo samozavesti, kar velja zlasti za službene pse za splošno uporabo.  5.2 Primerno socialno vedenje in radovednost Že mladič mora pokazati določeno stopnjo radovednosti, malo starejši pa še socializiranosti. To pomeni, da se je pes že znašel v različnih okoliščinah in da se je v vseh odzval ustrezno: sproščeno, ni bil nervozen, strahopeten ali po nepotrebnem agresiven.5.3 Vztrajnost oziroma vzdržljivost in sposobnost zbranosti Želja za delo in pripravljenost sledenja vodniku je ključna lastnost vsakega službenega psa in je odvisna od navezanosti med vodnikom in psom, fizične pripravljenosti in vedenja psa. Pomanjkanje sposobnosti zbranosti se najprej pokaže v nezanimanju za učenje in delo, kar velja tudi za vztrajnost. Obe lastnosti preverjamo z iskanjem skritega predmeta za igranje v različnih objektih, vozilih ali na terenih ter z drugimi metodami.5.4 Dobro prenašanje (toleranca) ljudi, hrupa, živali in nenavadnih okoliščin Pes se mora v vseh novih okoliščinah, kot so na primer množica ljudi, mestni vrvež, promet, temni prostori ipd., odzivati stabilno in sproščeno. Strahopetnost in prevelika agresivnost sta razloga za izključitev. To še posebej velja za psa za specialistično uporabo, medtem ko je za psa za splošno uporabo primerna ustrezna stopnja obrambnega nagona.5.5 Sposobnost dela v različnih razmerah in okoliščinah Pes mora biti pripravljen na akcijo v vsakem trenutku. To pomeni, da je pripravljen na igro (delo) v vseh okoliščinah in kljub motečim dejavnikom. Zato je treba psa izpostaviti različnim dejavnikom hrupa in drugim motečim dejavnikom, saj bomo tako ugotovili, kakšna je njegova odzivnost. Med šolanjem je treba njegove sposobnosti še nadgrajevati.5.6 Motiviranost za delo Pes mora izkazovati močno željo po sodelovanju z vodnikom pri igri in delu. Aktiven mora biti tudi takrat, ko vodnik od njega tega ne zahteva.5.7 Pogum Pes načeloma ne sme kazati strahopetnosti oziroma strahu in se mora tako na nove okoliščine kot na grožnje odzivati samozavestno in pogumno. To velja za psa tako za splošno kot za specialistično uporabo. Zato moramo psa izpostaviti novim predmetom, okoliščinam, predvsem pa motečim elementom. Pri tem strahu ne smemo enačiti z nezaupanjem, ki je značilno za vse živali in ga lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo na sprejemljivo raven. Nekateri psi pri preizkusih pokažejo določeno stopnjo strahu, kar je lahko posledica tega, da lastnik ni izzival njihovega obrambnega nagona. S pravilnim delom lahko to odpravimo tako, da pri psu spodbujamo želene pozitivne reakcije, njegovo pomanjkljivost pa usmerimo v želeni cilj.  

Več

  Usposabljanje je temelj za nadaljnje delo s službenimi psi, saj se z osnovnimi in dopolnilnimi oblikami tako vodniki službenih psov kot službeni psi pripravijo na najzahtevnejše naloge na terenu. Za dobro delo na terenu je najpomembnejša sinergija med psom in vodnikom. Znan je rek, da se pes vrže po lastniku, zato se sinergija med psom in lastnikom najlažje doseže, če sta pes in njegov vodnik podobnih značajskih lastnosti. Da bi s psom dosegli kar najboljši rezultat, je pomembno poznavanje psihologije psa oziroma njegovih značajskih lastnosti, temu pa je treba prilagoditi način šolanja in pozneje utrjevanja vaj.         Sinergija med psom in lastnikom se najlažje doseže, če sta pes in njegov vodnik podobnih značajskih lastnosti. Nekdaj so pri šolanju psov uporabljali precej grobe metode, tudi udarce. Veljalo je nekakšno nepisano pravilo, da je pri psih mogoče s silo doseči vse in to v kratkem času. Pri psih, ki so bili mehkejšega značaja, je prihajalo do "psihičnega zloma", zato je bilo treba negativne posledice napačnega šolanja odpravljati dlje časa. Nekateri psi preprosto niso bili več uporabni za nadaljnje šolanje.  Učenje vaje v boksu Vaja "sedi" s pomočjo igrače   Danes pse šolajo skozi igro in sistem nagrajevanja za dobro opravljeno vajo. Korekcija se uporablja izjemoma in še to le pri določenih vajah. Udarci pri tem niso dovoljeni! Če želi vodnik dobro vzgojiti svojega psa, mora biti odločen in potrpežljiv, avtoritativen, obenem pa mora znati psu brez grobosti pokazati mesto v "družinski hierarhiji". Da bi vse to tudi dosegel, mora pes vodniku zaupati. Najpogostejša motiva sta hrana in igra Osnovni pogoj, ki ga mora policist izpolnjevati, da postane vodnik službenega psa, je, da najmanj tri leta opravlja dela in naloge na terenu ter da ima veselje do dela s službenim psom in soglasje matične enote za vključitev v tečaj. Prijavljeni kandidati morajo uspešno opraviti praktični tridnevni preizkus, uspešni kandidati tudi zdravniški pregled, pozneje pa so uvrščeni v osnovni tečaj za vodnika službenega psa policije za splošno uporabo v skladu s potrebami policije. Izbrani kandidati opravijo osnovni 20-tedenski tečaj, nato pa jih razporedijo v matične enote vodnikov službenih psov. Organiziranost usposabljanja Usposabljanje in izpopolnjevanje potekata na treh ravneh: individualni, za katero je odgovoren vodnik službenega psa, regionalni, za katero je odgovorna posamezna policijska uprava, in državni ravni, za katero je odgovorna Generalna policijska uprava.   Motivacija s predmetom za igro  Vodnik službenega psa na individualni ravni skrbi za kondicijo in vzdrževanje delovne sposobnosti službenega psa tako med opravljanjem službe kot zunaj nje. Na regionalni ravni mora vsaka policijska uprava najmanj enkrat mesečno organizirati enodnevno skupno vajo vodnikov službenih psov, po potrebi pa skladno z usmeritvami inštruktorjev Oddelka za šolanje službenih psov (OŠSP) tudi dopolnilna usposabljanja ali krajše oblike vadbe.   Vaja "prostor v gibanju"   Vodja enote vodnikov službenih psov poleg tega skrbi, da vodniki najmanj osem ur mesečno izvajajo vaje po vnaprej določenem načrtu in tako vzdržujejo delovne sposobnosti. V vseh enotah so tudi vodje praktične vadbe, to so izkušenejši in bolj usposobljeni vodniki, ki svojim kolegom pomagajo pri vzdrževanju delovnih sposobnosti službenih psov ter pravočasnem zaznavanju in odpravljanju ugotovljenih napak pri delu. Na državni ravni OŠSP organizira in izvaja tako osnovne, dopolnilne in druge oblike usposabljanja in izpopolnjevanja vodnikov službenih psov kot šolanje službenih psov. Za usklajeno organiziranje in določanje vsebin skrbi vodstvo OŠSP z analiziranjem poročil in neposrednimi zaznavami na skupnih vajah ali izrednih preizkusih. Vodstvo OŠSP skupaj z inštruktorji zagotavlja strokovno pomoč vodnikom in vodjam enot vodnikov službenih psov. Med njimi tako ves čas poteka dvosmerna komunikacija, kar je temelj dobrega sodelovanja. Šolanje psov za splošno uporabo Službeni psi za splošno uporabo se učinkovito uporabljajo predvsem za varovanje javnih zbiranj, kjer je zbrana večja skupina ljudi (državne proslave, koncerti, športne prireditve ipd.), varovanje protestnih shodov ter vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in miru. Prva potrebna znanja začnejo psi za splošno uporabo dobivati že v t. i. procesu vzgoje. Ali je pes primeren za nadaljnje šolanje, se pokaže že do prvega leta starosti. Po končani "mali šoli" mu dodelijo vodnika, s katerim se skupaj šolata naslednjih pet mesecev in to šolanje je osnova izobrazbe psa za splošno uporabo.  Medtem se pes že dejavno vključuje tudi v delo na terenu in se navaja na mestno okolje, med pomembnimi znanji pa je tudi sledenje, pri čemer mora vodnika hitro, zanesljivo in vztrajno voditi po izbrani sledi. Dražljaji iz okolja psa pri tem ne smejo motiti. Polaganje motiva na sledi  Sledenje Med številnimi nalogami, ki jih mora obvladati službeni pes za splošno uporabo, sta tudi obramba in napad z nagobčnikom ali brez njega. Pes se mora tako med šolanjem navaditi na marsikatero, zanj nenaravno stvar, med drugim tudi na nošenje nagobčnika, zato si ga v začetku pogosto poskuša sneti. Učenje obrambe z nagobčnikom Pes si v začetku šolanja pogosto poskuša sneti nagobčnik.   Nekateri psi iz različnih razlogov ne opravijo "pasje mature" in zato niso primerni za pomoč policistom. Nnedokončana policijska izobrazba pa jim vendarle omogoča, da so odlični psi čuvaji, kar dobro vedo tudi številni ljubitelji psov, ki se v našem centru zanimajo za nakup čuvajev. Šolanje psov za specialistično uporabo Službeni psi za specialistično uporabo se uporabljajo za odkrivanje prepovedanih drog in eksplozivov v objektih, vozilih in drugih zaprtih prostorih ter na zunanjih površinah. Pse za odkrivanje prepovedanih drog in eksplozivov začnemo vzgajati že pri dopolnjenem drugem mesecu starosti, saj tako spodbujamo njihov nagon po plenu. Prvo specialistično šolanje se začne, ko so stari vsaj deset mesecev. Do tedaj so še preveč igrivi. Intenzivno šolanje psa za specialistično uporabo in njegovega vodnika traja deset tednov. Šolanje psov za iskanje prepovedanih drog temelji predvsem na iskanju in manj na vajah poslušnosti. Za uspešno delo psov za specialistično uporabo sta precej pomembni gibčnost in iznajdljivost psa, ki mu prideta prav zlasti pri preiskovanju krajev, ki so človeku nedostopni. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu psi in vodniki odidejo na policijske postaje, kjer z delom utrjujejo že pridobljena znanja in  spretnosti, po potrebi pa se specializirajo za posebne naloge. Njihova usposobljenost se ne kaže samo ob rednem delu, sestavni del preverjanja znanja so tudi različna tekmovanja ter prvenstva doma in v tujini. Prav tako slovenski vodniki službenih psov in službeni psi sodelujejo v skupnih akcijah z drugimi organiziranimi enotami, pri reševanju in iskanju pogrešanih oseb ter s kinološkimi društvi.  

Več

Organizacija  Skladno z organiziranostjo policije je tudi delo vodnikov službenih psov organizirano na državni, regijski in lokalni ravni. Na državni ravni je v Sektorju splošne policije Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi višji policijski inšpektor, ki ima vlogo glavnega koordinatorja za področje dela službenih psov in službenih konj. Koordinator spremlja stanje na področju službenih živali, skrbi za pripravo in razvijanje novih metod dela z uporabo službenih živali policije ter usklajevanje nalog med notranjeorganizacijskimi enotami Generalne policijske uprave in enajstimi policijskimi upravami (sistemizacija delovnih mest, sistemizacija materialno- tehničnih sredstev, tipizacija, usposabljanja, operativna pomoč ipd.). Odgovoren je tudi za usklajevanje nalog med policijo in drugimi državnimi organi ter tujimi varnostnimi organi na tem delovnem področju. Hkrati načrtuje in sodeluje pri usposabljanjih, ko so vključeni policisti s službenimi živalmi policije, ter določa prednostne naloge pri šolanju službenih psov in konj ter usposabljanju kandidatov za vodnike službenih psov in policiste konjenike.   Koordinator za področje dela službenih psov in konj skrbi tudi za nadzor nad izvajanjem nalog policije z uporabo službenih živali, pripravo oziroma usklajevanje predpisov ter vodenje in sodelovanje v delovnih skupinah s tega delovnega področja.   Na državni ravni je organiziran tudi Oddelek za šolanje službenih psov (OŠSP), ki je odgovoren za usposabljanje vodnikov službenih psov in šolanje službenih psov, izvaja pa tudi številne druge naloge, tesno povezane s tem področjem dela: preizkusi in nakupi psov za potrebe šolanja oziroma policije, predhodno in osnovno šolanje psov za policijo ter druge državne organe in tuje varnostne organe skladno s sporazumi o sodelovanju, usposabljanje kandidatov za vodnike službenih psov tako za policijo kot druge organe, vse oblike dopolnilnih usposabljanj vodnikov službenih psov skladno s programi usposabljanj, izvedba drugih programov usposabljanj (med drugim strokovna izpopolnjevanja, letni preizkus vodnikov, preizkusi kandidatov za vodnike službenih psov ...), različni preizkusi vodnikov in službenih psov (redni, izredni, obdobni), priprava novih in evalvacija obstoječih programov usposabljanja vodnikov in šolanja službenih psov, načrtovanje, sodelovanje v postopkih izbire ter nabave opreme za službene pse in markerske opreme, izvajanje veterinarske oskrbe službenih psov ter izvajanje nadzora skladno s programom veterinarskega varstva službenih psov, priprava učnih gradiv in pripomočkov za to delovno področje, sodelovanje pri pripravi internih aktov na tem delovnem področju, sodelovanje v komisijah ter projektnih in delovnih skupinah, ki so ustanovljene za delo na tem področju dela.   Na regijski ravni so na treh policijskih upravah (Kranj, Murska Sobota in Nova Gorica) v oddelkih za splošne policijske naloge, ki delujejo v okviru sektorjev uniformirane policije, ustanovljene enote vodnikov službenih psov (EVSP). V ljubljanski in mariborski policijski upravi delujeta Policijska postaja vodnikov službenih psov Ljubljana in Policijska postaja vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor, na policijskih upravah Celje, Koper in Novo mesto pa delujejo policijske postaje vodnikov službenih psov. V sektorjih uniformirane policije so posamezni policijski inšpektorji zadolženi za opravljanje strokovnega nadzora in usklajevanje dela EVSP z drugimi policijskimi enotami na območju posamezne policijske uprave. Vodniki službenih psov so razporejeni tudi v Specialni enoti Generalne policijske uprave in Specializirani enoti za nadzor državne meje, ki deluje v okviru Sektorja mejne policije Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi.   Službeni psi so razdeljeni v dve skupini: v prvi skupini so službeni psi za splošno uporabo, ki opravljajo klasične policijske naloge (v tujini jih imenujejo tudi patruljni psi), v drugi skupini pa so službeni psi za specialistično uporabo, znotraj katere ločujemo službene pse za odkrivanje prepovedanih drog in službene pse za odkrivanje eksplozivov. V slovenski policiji je trenutno zaposlenih 117 vodnikov službenih psov in 149 psov, od tega 87 za splošno uporabo, drugi pa za specialistično uporabo: 30 za iskanje drog, 10 za iskanje eksploziva in 3 za orožje ter nekaj mladičev. Med službenimi psi je največ nemških ovčarjev - 51, belgijskih ovčarjev je 47, nemških kratkodlakih ptičarjev 28, 3 rotvajlerji in 20 psov različnih pasem, med katerimi je večina predstavnikov različnih lovskih pasem, ki se uporabljajo izključno za specialistično uporabo. Povprečna starost službenih psov je 5,9 leta. Domujejo v novih in obnovljenih objektih v policijskih postajah in enotah vodnikov službenih psov v Policijski upravi Ljubljana, PU Murska Sobota, PU Novo mesto, PU Celje, PU Maribor, PU Koper , PU Kranj, PU Nova Goricain PU Krško, službene pse pa uporabljajo tudi policisti v Specialni enoti in Specializirani enoti za nadzor državne meje..     Pravna podlaga za uporabo službenih psov   Delovanje in uporabo službenih psov v slovenski policiji urejajo naslednji predpisi: Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi službenih psov policije, Zakon o policiji, Pravilnik o policijskih pooblastilih. Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi službenih psov policije natančno določa delo vodnikov službenih psov, vodstvenih delavcev in inštruktorjev OŠSP pri šolanju, uporabi in oskrbi službenih psov. Zakon o policiji v 50. členu predpisuje, da imajo policisti pri opravljanju nalog pravico uporabiti prisilna sredstva. V 9. alineji prvega odstavka 50. člena je kot prisilno sredstvo navedena uporaba službenega psa. Pravilnik o policijskih pooblastilih v prvem odstavku 91. člena določa, da se za uporabo službenega psa šteje postopek policista vodnika, pri katerem službeni pes s telesom ali z ugrizom neposredno deluje na osebo. V drugem odstavku je navedeno, da se za opravljanje nalog policije lahko uporabljajo samo službeni psi, ki so ustrezno izurjeni in opremljeni in jih vodijo usposobljeni policisti vodniki. Zato so v OŠSP veliko pozornosti namenili vsem fazam učenja in šolanja psov, saj morajo službeni psi po končanem šolanju dosegati zelo visoko raven usposobljenosti za opravljanje policijskih nalog. V skladu z 92. členom Pravilnika o policijskih pooblastilih mora vodnik, če je to le mogoče, službenega psa ves čas nadzorovati, da po nepotrebnem ne bi poškodoval osebe, proti kateri ga uporablja. Za vodnike se poleg petmesečnega osnovnega tečaja na državni ali regijski ravni organizirajo še dodatna usposabljanja in izpopolnjevanja, da bi vzdrževali visoko raven strokovne usposobljenosti za opravljanje najzahtevnejših nalog na terenu. Vodnik mora s svojim službenim psom vsako leto opraviti tudi preizkus delovnih sposobnosti, pri čemer mora potrditi visoko raven usposobljenosti za opravljanje nalog policije.    

Več

Naloge vodnikov službenih psov so enake nalogam ostalih policistov, razlikujejo se predvsem v načinu in kraju opravljanja nalog. Vodniki službenih psov so zaradi dela s službenim psom opaznejši kot drugi policisti, saj pes že s svojo prisotnostjo deluje izjemno preventivno na potencialne storilce oziroma kršitelje predpisov in jih zato pogosto odvrne od storitve prekrška oziroma kaznivega dejanja. V slovenski policiji ločimo službene pse za splošno in specialistično uporabo. Prvi so t. i. patruljni psi, ki so namenjeni predvsem vzdrževanju javnega reda in miru, drugi pa iskanju prepovedanih drog in eksplozivov. Službeni psi se učinkovito uporabljajo predvsem za varovanje javnih zbiranj, kjer je zbrana večja skupina ljudi (državne proslave, koncerti, športne prireditve ipd.), varovanje protestnih shodov ter vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in miru. Pri iskanju prepovedanih drog službenemu psu z nakazovanjem pomaga tudi vodnik. Psi so nepogrešljivi pri nadzorovanju državne meje na mejnih prehodih in zunaj njih. Izjemno uspešni so pri odkrivanju prepovedanih drog in eksplozivov ter preprečevanju ilegalnih migracij, izjemno učinkoviti pa so tudi pri odkrivanju prepovedanih drog in eksplozivov v objektih, vozilih in drugih zaprtih prostorih ter na zunanjih površinah.  Nadziranje državne meje  Ko pes za specialistično uporabo najde prepovedano drogo, to nakaže s praskanjem in lajanjem. Ko pes za specialistično uporabo najde eksploziv, to nakaže tako, da se uleže in miruje. Pri tem ne laja, saj bi s tem lahko aktiviral eksplozivno telo. Zaradi prirojenih lastnostih, kot sta šestnajstkrat razvitejši sluh in približno milijonkrat razvitejši voh od človeškega, so psi nepogrešljivi pri iskanju pogrešanih oseb, osumljencev, obsojencev in storilcev kaznivih dejanj in prekrškov. Vodniki službenih psov sodelujejo tudi pri prijetju, spremljanju in privedbi oseb, varovanju varovanih oseb, pregledovanju območij zaradi operativnih potreb policije pred izvedbo naloge ter pregledu območja in opravljanju policijskih nalog ob večjih naravnih in drugih nesrečah, kot so potresi, poplave, plazovi itd. Ena od nalog vodnikov službenih psov in službenih psov je tudi preventivno in promocijsko delovanje. Zaradi svoje atraktivnosti zbujajo psi veliko pozornosti predvsem pri otrocih, ti pa se nad njimi tudi najbolj navdušujejo - tako lahko policisti prek službenih psov približajo svoje delo tudi najmlajšim.

Več

Odkar je človek udomačil psa, je ta njegov prijatelj, ki ga spremlja ves čas in vsepovsod. Psi so naši ljubljenčki, prijatelji in nepogrešljivi spremljevalci, pa tudi pomočniki, ki pomagajo zagotavljati varnost oseb in premoženja, iskati pogrešane osebe, odkrivati prepovedane droge ali eksplozive idr. Človek je že davno spoznal vrline psa, ki ima približno šestnajstkrat razvitejši sluh in milijonkrat razvitejši voh od človeka. Za varovanje premoženja in obrambo pred napadalci so pse uporabljali že stari Grki in Egipčani. V sodobnem času so službene pse v policiji začeli uporabljati že konec 19. stoletja. Danes pse uporabljajo že skoraj povsod, saj se področja dejavnosti nenehno širijo.  Vloga službenih psov se marsikomu zdi preživeta, celo ''eksotična'', saj je tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih bistveno vplival na delo policije. Toda ne glede na tehnološki napredek in uvedbo različnih tehničnih sredstev oziroma pripomočkov v delo policije, je uporaba službenih psov še vedno aktualna, v zadnjem desetletju pa se je še povečala.      Eden prvih slovenskih vodnikov službenih psov Albert Čok in pes Cigo, 1959 V Sloveniji je prva uporabljala pse ljubljanska policija oziroma žandarmerija, in sicer že med 1. in 2. svetovno vojno. Kupovala jih je od dunajske policije. Takoj po osvoboditvi leta 1945 je imela Ljudska milica kot operativni organ posebno vlogo, saj ji je bilo zaupano varovanje javnega reda in miru, ugotavljanje in preprečevanje kaznivih dejanj ter varovanje pridobitev revolucije. Kot pomoč pri opravljanju teh dejavnosti so policije po svetu poleg vse bolj izpopolnjenih tehničnih sredstev že uporabljale tudi specialno izšolane pse, imenovane policijski psi. Prvi skromni poskusi šolanja in uporabe službenih psov v slovenski policiji segajo v leto 1947, a že naslednje leto je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi centra za šolanje psov, ki bo izbiral pse ustreznih lastnosti in jih izšolal za pomoč miličnikom pri opravljanju njihove službe. Prvega januarja leta 1949 se je v novoustanovljeni Šoli službenih psov začelo sistematično šolanje. Pse so takrat šolali predvsem za splošno uporabo. Učili so jih vaj poslušnosti, obrambe, sledenja ter iskanja pogrešanih oseb in predmetov. Vodniki so poslušali predavanja o kinologiji in psihologiji psa, sporazumevanju med človekom in psom, teoriji sledenja idr.   Anton Es   Knjižica službenega psa Ljudske milice Ciga - Čuja Zaradi delovanja ostankov raznih oboroženih tolp in iskanja prebežnikov preko državne meje so v tistem obdobju pri psih največ pozornosti namenjali ostrosti psov in šolanju za sledenje. Leta 1951 se je začelo šolanje službenih psov policije tudi za iskanje ljudi v snežnih plazovih, leta 1972 šolanje za iskanje prepovedanih drog in nekoliko pozneje tudi šolanje psov za iskanje minskoeksplozivnih sredstev. V nekdanji Jugoslaviji je imela podutiška šola vodilno vlogo pri šolanju policijskih psov. V dolgoletni zgodovini je usposobila številne vodnike in izšolala zavidljivo število službenih psov za druge državne organe, kot so Carinska uprava Republike Slovenije, Slovenska vojska, Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške. Priznanje za kakovostno in strokovno delo šole so predvsem uporabnost in uspešnost službenih psov pri policijskem delu na terenu ter visoki rezultati, ki jih vodniki in službeni psi dosegajo v mednarodnem merilu.     Tečajniki iz Slovenije in Bosne in Hercegovine 1951 pred šolo za službene pse na Vodnikovi ulici v Ljubljani   Prve prostore je imela šola na Vodnikovi cesti v Ljubljani, kjer danes stoji bolnišnica Petra Držaja. Ker je bila šola v neposredni bližini mesta, je pasji lajež motil okoliške prebivalce, pa tudi za pse je bilo okolje neprimerno, zato so kmalu začeli iskati novo lokacijo. Leta 1954 se je šola preselila v Podutik, kjer je imela svoje prostore vse do leta 2008 - polnih 54 let. 17. aprila 2008 se je Oddelek za šolanje službenih psov Policijske akademije preselil v nove, boljše in večje prostore na Gmajnice v Ljubljani, kar je rešilo dolgoletne težave, s katerimi so se srečevali tako inštruktorji kot službeni psi. Novi prostori zagotavljajo boljše razmere za delo in bivanje psov, so pa tudi dobro izhodišče za doseganje čim boljših rezultatov.  Po dolgem obdobju šolanja policijskih psov in prenašanja strokovnega znanja iz ust do ust so inštruktorji Oddelka za šolanje službenih psov Policijske akademije združili moči in leta 2007 izdali Priročnik za vodnike službenih psov, ki pomembno prispeva k usposabljanju delavcev na kinološkem področju v policiji. Povezane vsebine 60-letnica šolanja službenih psov policije  {fa-file-pdf-o} 70 let šolanja službenih psov policije {fa-file-pdf-o}        

Več