Sporočila za javnost

Vprašanja:

1. Kaj lahko storim zoper zgornjo sosedo v stanovanjskem bloku, ki z bobni namerno moti nočni mir in počitek? Po opozorilu glede njenega nevzdržnega obnašanja je stanje še slabše..
2. Ali je ulično beračenje nezakonito?
3. Ker po elektronski pošti krožijo razne prošnje za prostovoljne prispevke, vas prosim, da preverite, ali gre za zakonito dejavnost ali za goljufijo in zbiranje elektronskih naslovov.
4. Kako naj morebitni očividci ukrepajo v primeru, ko naletijo na kužka, zaprtega v pregretem avtomobilu? Ali lahko mimoidoči razbijejo okno avtomobila in spustijo žival na prostost?
5. Kako pogosto policija preverja prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam mlajšim od 18 let?
6. Zanima me, ali je prenočitev v avtodomu na parkirišču (brez postavljene tende, podpornih nogic, stopnic ipd.), na katerem ni oznake o prepovedi parkiranja avtodomov, prepovedano?
7. Zanima me, če v primeru ropa ali kraje lahko uporabim solzivec?
8. Pritožujem se kot državljanka Slovenije, saj ljudje, ki stanujejo v mojem mestu, ne upoštevajo zakona o uporabi pirotehničnih izdelkov (danes je 23. 12. pa že veselo pokajo). Kdaj je dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov?
9. Do kdaj so lahko najstniki, stari 15–16 let, zunaj brez spremstva staršev?
10. Živimo v vrstni hiši, kjer sosedova prijateljica skoraj vsakodnevno več ur (tudi po 6 ur skupaj) igra klavir, kar se močno sliši po vsej naši hiši in moti otroka pri spanju ter naju pri delu od doma, kljub večkratnim mirnim prošnjam za razumevanje, zato naju zanima, kakšne so v tem primeru najine pravice in kako lahko zadevo rešimo po mirni poti?
11. Zanima me kako pridem do podatka. Zoper mene je bila podana anonimna prijava kršenja javnega reda in miru. Zanima me kdo je podal neupravičeno prijavo?
12. Imamo problem v stanovanjskem bloku. Že eno leto toleriramo sosede in v dobrem imenu nočemo klicati policije, ker večkrat na teden, tudi po 4-6 ur pustijo psa da laja in odidejo na lepše Ali pes lahko laja v nedogled in smo samo priča temu?

Odgovori:

1. Kaj lahko storim zoper zgornjo sosedo v stanovanjskem bloku, ki z bobni namerno moti nočni mir in počitek? Po opozorilu glede njenega nevzdržnega obnašanja je stanje še slabše.

   
   Hrup in z njim povezane kršitve opredeljujeta Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2) in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju . Uredba ureja predvsem področje hrupa, ki izhaja iz dejavnosti različnih subjektov. Pristojnost za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb uredbe imajo inšpektorji za varstvo okolja, pristojnost po ZJRM-2 pa policija.

   Po ZJRM-2 je v pristojnosti policije izvajanje ukrepov za prekrške po 10. členu zakona. Po drugem odstavku tega člena se za prekršek kaznuje, »kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 s hrupom moti mir ali počitek ljudi in hrup ni posledica izvajanja dovoljene dejavnosti ali nujnih interventno-vzdrževalnih posegov«. Globa za ta prekršek znaša od 200 do 400 €. Prvi odstavek 10. člena pa kot kršitev določa ravnanje, »kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila zaradi njihove prekomerne glasnosti, pogostosti ali trajanja moti mir ali počitek ljudi«. V tem primeru pa gre za povzročanje hrupa ne glede na čas v dnevu, pri čemer je pomembno, da tak hrup nekoga moti pri miru oziroma počitku.

   Konkretno to pomeni, da bi dejanje sosede lahko pomenilo storitev prekrška. V primeru prijave bodo policisti na kraju ugotovili dejansko stanje in ustrezno ukrepali.

   Več o kršitvah hišnega reda najdete na spletni strani inšpektorata:

   • Stanovanjska inšpekcija 

   
   Zakonodaja:

   • Stanovanjski zakon (SZ-1) 

2. Ali je ulično beračenje nezakonito?

   
   Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 112/25 v nadaljevanju ZJRM-2) opredeljuje beračenje na javnem kraju kot prekršek zgolj, če je storjeno na vsiljiv ali žaljiv način. 11. člen ZJRM-2 določa: »Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine«, se kaznuje z globo od 200 do 60 €.

   Prosjačenje za miloščino na način, da nekdo stoji z iztegnjeno roko ali kleči ipd. ter s tem »zgolj« pasivno izraža prošnjo, samo po sebi ni prekršek, ker ne vsebuje aktivnega »nadlegovanja« na vsiljiv ali žaljiv način. V takšnih primerih policist nima zakonskih pooblastil za ukrepanje zoper te osebe. Prekršek nastopi šele takrat, ko beračenje preraste v ravnanje, s katerim kršitelj nekoga nadleguje in zahteva, da mu izroči denar ali druge materialne dobrine.

3. Ker po elektronski pošti krožijo razne prošnje za prostovoljne prispevke, vas prosim, da preverite, ali gre za zakonito dejavnost ali za goljufijo in zbiranje elektronskih naslovov.

   
   Zakon o varstvu javnega reda in miru v 5. členu glede zbiranja prostovoljnih prispevkov določa:

   (1) Prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne osebe, določene v zakonu, ki ureja nevladne organizacije, in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče.

   (2) Dovoljenje se izda, ko prosilec ali od prosilca pooblaščena oseba izkaže upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje bolezen, telesna poškodba, elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo, in drug dobrodelni ali splošno koristni namen, kot je javni interes za kulturo in za šport. Nepridobitni pravni osebi v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitarni ali splošno koristni namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem ali drugem aktu določene dejavnosti. Kot humanitarni namen se štejejo humanitarni nameni, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije. Kot splošno koristni namen se štejejo skrb za varstvo živali in okolja, urejanje kraja, dejavnosti za krepitev in ohranjanje zdravja, izgradnja in urejanje objektov za šport in rekreacijo ter podobno.

   (3) Upravna enota v dovoljenju določi namen in način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Rok veljavnosti dovoljenja se določi glede na namen zbiranja prispevkov.

   (4) Če so bili prostovoljni prispevki zbrani ali porabljeni v nasprotju s tem zakonom, mora zbiratelj v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku upravičencu nakazati denarni znesek v protivrednosti zbranih ali porabljenih sredstev. Če je upravičenec umrl ali ne obstaja več, mora zbiratelj ta denarni znesek v enakem roku nakazati v humanitarne namene, določene v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.

   (5) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za zbiranje prispevkov, ki so urejeni z drugimi predpisi, ki se zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske namene ali ki se zbirajo na način, ki ne pomeni motenja miru, vznemirjenosti ali nadlegovanja ljudi na javnih krajih ali v zasebnih prostorih.

   Svetujemo vam, da ste pri nakazovanju sredstev in oziroma tudi pri zgolj posredovanju podatkov skrajno previdni, saj gre po naših izkušnjah v velikem delu za goljufije ali za pridobivanje elektronskih naslovov, ki se nato uporabijo za različne namene (pošiljanje nezaželjene pošte itd.). V takih primerih je pomembno, da uporabniki spleta spoštujejo vsa varnostna priporočila za njegovo uporabo in ne odpirajo takih sporočil, ponudb in priponk, ali odgovarjajo nanje, če niso prepričani, da je varno.

   Občasno prihaja tudi do pobiranja prostovoljnih prispevkov brez ustreznega dovoljenja, ko osebe hodijo od vrat do vrat in na različne načine prosijo ljudi za dobrine, največkrat denar. Takšna dejanja imajo lahko tudi znake kaznivega dejanja goljufije, saj gre največkrat za lažno predstavljanje glede dejanskih okoliščin nabiranja prostovoljnih prispevkov. Običajno se osebe lažno predstavljajo kot predstavniki humanitarnih društev. Nepoznanih oseb ne spuščajte v stanovanja, če niste povsem prepričani o njihovi identiteti in namenu obiska.

   Svetujemo še, naj bodo ljudje v podobnih primerih pozorni na to, ali imajo osebe, ki pobirajo prispevke, ustrezno dovoljenje. Če upravičenost pobiranja prispevkov ni izkazana, naj ljudje prispevkov ne dajejo. Prav tako naj oseb ne spustijo v stanovanja, saj so v podobnih primerih pogoste tudi priložnostne tatvine. Ljudem svetujemo, da upravičenost pobiranja prispevkov preverijo pri organizaciji, ki jo naj bi ta oseba zastopala, oz. obvestijo policijo na številko 113 ali anonimno številko 080 1200 (pri tem naj bodo pozorni na osebni opis, vozilo itd.).

4. Kako naj morebitni očividci ukrepajo v primeru, ko naletijo na kužka, zaprtega v pregretem avtomobilu? Ali lahko mimoidoči razbijejo okno avtomobila in spustijo žival na prostost?

   
   Če očividec opazi žival, ki je ob visokih temperaturah zaprta v vozilu, je najbolje, da zadevo prijavi bodisi pristojni veterinarski inšpekciji ali policiji, saj sta oba organa pristojna za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določil Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) (Ur. l. RS, št. 38/13, s spremembami in dopolnitvami). V takem primeru policija preveri vsa dejstva in okoliščine ter zbere potrebna obvestila, na podlagi česar poskuša ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje ali prekršek, ter ustrezno ukrepa. Nujna stanja osebe lahko sporočijo tudi na interventno številko 112.

5. Kako pogosto policija preverja prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, mlajšim od 18 let?

   
   Policija nadzira prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih mladoletnim osebam v rednih kontrolah in poostrenih nadzorih, problematiki pa namenja pozornost tudi ob vsakokratnih policijskih intervencijah na mestih, kjer se točijo alkoholne pijače - predvsem v gostinskih obratih. Pri nadzorih policija poleg točenja alkohola mladoletnim osebam preverja tudi točenje alkohola osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola.

   Policija je sicer zgolj eden izmed nadzornih organov nad spoštovanjem določb Zakona o omejevanju porabe alkohola. Nadzor nad izvajanjem zakona opravljajo tudi Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport.

   Policija je izvirno pristojna, da nadzira naslednje določbe zakona, pri čemer so te in druge določbe v pristojnosti tudi zgoraj navedenih organov:

   • prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, v gostinskih obratih osebam, mlajšim od 18 let;
   • prodajo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
   • prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, za katere se upravičeno domneva, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
   • prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, za katere se upravičeno domneva, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola.

   
   Policija k poostrenim nadzorom pogosto povabi ostale pristojne prekrškovne organe, ki poleg nadzora nad točenjem alkohola, izvajajo tudi ostale ukrepe iz svojih izvirnih pristojnosti. Prav tako se policija odziva na povabila k nadzorom ostalih nadzornih organov.

   Z določili 20. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2) je osebam, mlajšim od 16 let, med 24. in 5. uro prepovedan vstop v gostinske obrate in na prireditve, kjer se točijo alkoholne pijače, prepovedano pa je tudi njihovo zadrževanje v teh gostinskih obratih ali na teh prireditvah brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori tak prekršek se kaznuje z globo od 900 do 3.000 €.

6. Zanima me, ali je prenočitev v avtodomu na parkirišču (brez postavljene tende, podpornih nogic, stopnic ipd.), na katerem ni oznake o prepovedi parkiranja avtodomov, prepovedano?

   
   Po 18. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru stori prekršek oseba, ki prenočuje na javnem kraju ali drugih dostopnih prostorih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja. Za prekršek je predpisana globa od 100 do 500 €. Ta določba prepoveduje kampiranje na mestih, ki za to niso določena.

   Z občinskim odlokom (na tistem območju, kjer želite prenočiti v avtodomu, običajno v turistično bolj obiskanih občinah) lahko lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Za nadzor nad izvajanjem občinskega odloka so pristojni občinski redarji.

7. Zanima me, če v primeru ropa ali kraje lahko uporabim solzivec?

   
   Osnovna naloga policije pri zagotavljanju varnosti je varovanje življenja, osebne varnosti in vzdrževanje javnega reda in miru. To pa nikakor ne pomeni, da se posameznik, v skladu z zakonskimi normami, nima pravice braniti pred protipravnimi dejanji.

   Svetujemo vam, da se izogibate morebitnim nevarnim situacijam, če pa pride do njih, se ne odzivajte pretirano pogumno in nepremišljeno. Več o tem:

   • Ulični ropi

   
   Zakon o orožju (ZOro-1) opredeljuje razpršilec kot napravo, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršuje dražljive snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju. V 48. členu zakon opredeljuje, da lahko polnoletni posamezniki, pravne osebe in podjetniki brez posebnega dovoljenja kupijo in imajo v posesti orožje iz 6. do 9. točke kategorije D, kamor spada tudi razpršilec. V praksi to pomeni, da vam zakon dovoljuje, da lahko razpršilec nabavite in ga imate v posesti brez posebnega dovoljenja, če ste že polnoletni, sicer plinskega razpršilca ne morete nabaviti in ga imeti v posesti, ker boste storili prekršek.

   22. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljuje, da dejanje storjeno v silobranu ni kaznivo dejanje (enako za prekršek). Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne sočasni protipravni napad. Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme kaznovati mileje, zaradi močne razdraženosti, prestrašenosti, povzročene z napadom, pa se mu sme kazen tudi odpustiti.

   Skratka, solzivec lahko kupite in ga imate v posesti ter nekaznovano uporabite pod zgoraj opisanimi pogoji in mejo silobrana.

   Uporaba razpršilca izven pogojev in meja silobrana je prepovedana.

8. Pritožujem se kot državljanka Slovenije, saj ljudje, ki stanujejo v mojem mestu, ne upoštevajo zakona o uporabi pirotehničnih izdelkov (danes je 23. 12. pa že veselo pokajo). Kdaj je dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov?

   
   Prodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov ureja 35. člen Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI) (Uradni list RS, št. 35/08 s spremembami in dopolnitvami).

   Iz te določbe izhaja, da prodaja in uporaba ognjemetnih izdelkov 1., 2. in delno 3. kategorije, katerih glavni učinek ni pok (različne fontane, rakete, baterije ipd. - gre predvsem za svetlobni učinek), ni omejena, kar pomeni, da se ti izdelki lahko uporabljajo celo leto.

   Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. Ti izdelki so različne pokajoče žabice, pokajoče vrvice, pokajoče kroglice, pasje bombice in podobni izdelki, ki vsebujejo manjšo količino neto mase eksplozivnih snovi v posameznem izdelku. To pomeni manjšo jakost poka oziroma hrupa in manjšo nevarnost za uporabnika. Vendar je tudi v tem času prepovedana uporaba teh izdelkov v strnjenih naseljih, zgradbah, zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi in prireditve.

   Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Ti izdelki so petarde različnih oblik in moči, bombni udari in podobni izdelki, ki vsebujejo večjo količino neto mase eksplozivnih snovi v posameznem izdelku, zaradi česar povzročajo večjo jakost poka oziroma hrupa in lahko pomenijo večjo nevarnost za zdravje uporabnika, ljudi ter varnost premoženja.

   Fizičnim osebam je prepovedana tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi in preprodaja pirotehničnih izdelkov.

   Nadzor nad trgovino, prodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov izvajajo po 36. členu zakona Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, carinska služba in policija.

   Za kršitev citirane določbe zakona je za fizične osebe je poleg denarne globe od 400 do 1.200 €, v 48. členu zakona predpisana tudi stranska sankcija odvzema pirotehničnih izdelkov. Za pravne osebe, ki se ukvarjajo s prometom pirotehničnih izdelkov, pa je ta globa znatno višja in znaša od 3.000 do 5.000 €.

   Policija vsako leto opravi tudi analizo uporabe pirotehničnih izdelkov, ki jo objavi na spletnih straneh:

   • Statistika - javni red in mir

   
   Iz analiz je razvidno, da policija v času božičnih in novoletnih praznikov poostri nadzor na meji, in sicer nad prevozom pirotehničnih izdelkov v notranjosti države, nad prodajo pirotehničnih izdelkov v trgovinah, sejmih itd. ter seveda nad uporabo teh izdelkov. Pri tem nadzoru sodeluje s carinskimi in pristojnimi inšpekcijskimi organi. Policija izvaja tudi preventivne ukrepe, in sicer tako, da ozavešča ljudi (zlasti mladoletnike) o nevarnostih uporabe pirotehničnih izdelkov.

   To ozaveščanje poteka na šolah, v medijih in zdravstvenih ustanovah. Iz omenjenih analiz je razvidno, da vsi ti ukrepi, pa čeprav niso razlog za zadovoljstvo, dajejo določene rezultate, saj je manj kršitev in manj poškodb s pirotehničnimi izdelki. Iz omenjenih analiz je razvidno tudi to, kar izhaja iz vašega dopisa, in sicer da je najbolj moteča za ljudi in živali uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, ter doma izdelanih oziroma predelanih pirotehničnih izdelkov. Uporaba teh pirotehničnih izdelkov pa je tudi v večini primerov vzrok za težke telesne poškodbe. Zato na podlagi navedenega menimo, da samo s spreminjanjem zakonodaje in posledično z zaostrovanjem pogojev (prepovedjo) uporabe pirotehničnih izdelkov ne bomo dosegli želenih rezultatov. Ognjemetni izdelki v kategorijah 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, in doma izdelani pirotehnični izdelki so namreč že po veljavni zakonodaji prepovedani, pa se kljub vsem ukrepom in negativnim posledicam še vedno uporabljajo. Na slednje nedvomno vpliva tudi okoliščina, da je uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, v sosednjih državah dovoljena. Zato menimo, da lahko le še večje ozaveščanje ljudi ob sočasnem nadzoru nad prometom in uporabo pirotehničnih izdelkov dolgoročno doprinese k zmanjšanju zlorabe pirotehničnih izdelkov. Podobno velja za ostale pirotehnične izdelke, katerih uporaba je sicer dovoljena, vendar je prav tako lahko moteča za določeno skupino ljudi, živali in seveda okolje. 

9. Do kdaj so lahko najstniki, stari 15–16 let, zunaj brez spremstva staršev?

   
   20. člen Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 112/25 v nadaljevanju ZJRM-2) določa, da je med 24.00 in 5.00 osebam, mlajšim od 16 let, med 24.00 in 5.00 prepovedana vstop v gostinske obrate in na prireditve, kjer se točijo alkoholne pijače, in zadrževanje v teh obratih ali na teh prireditvah brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov.

   Drugih omejitev, ki bi se nanašale na splošno prepoved zadrževanja mladoletnikov na prostem oz. na javnih krajih, naša zakonodaja ne pozna.

10. Živimo v vrstni hiši, kjer sosedova prijateljica skoraj vsakodnevno več ur (tudi po 6 ur skupaj) igra klavir, kar se močno sliši po vsej naši hiši in moti otroka pri spanju ter naju pri delu od doma, kljub večkratnim mirnim prošnjam za razumevanje, zato naju zanima, kakšne so v tem primeru najine pravice in kako lahko zadevo rešimo po mirni poti?

    
    Temeljni predpis s področja dela policije, ki ureja to področje je Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 112/25 v nadaljevanju ZJRM-2), ki določa prekrške s povzročanjem hrupa v 10. členu.

    ZJRM-2 v prvem odstavku določa, kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila zaradi njihove prekomerne glasnosti, pogostosti ali trajanja moti mir ali počitek ljudi. Ter izključuje elemente prekrška, če je uporaba drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila, namenjena vadbi za potrebe izobraževanja ali opravljanja poklica, če po glasnosti, pogostosti oziroma trajanju ne presega običajne rabe zasebnih prostorov.

    V praksi so ti prekrški najpogostejši v večstanovanjskih zgradbah in v njihovi okolici. Pogosti so tudi v soseskah stanovanjskih hiš, kjer prihaja do motenj med sosedi zaradi povzročanja hrupa. V primeru, če policist ugotovi storitev prekrška, s plačilnim nalogom kršitelju izreče globo v višini od 130 do 300 €.

    Drugi odstavek predpisuje globo. Kdor med 22:00 in 6:00 uro s hrupom moti mir ali počitek ljudi in hrup ni posledica izvajanja dovoljene dejavnosti ali nujnih interventno-vzdrževalnih posegov. V praksi so ti prekrški najpogostejši na zasebnih zabavah ali pa jih storijo posamezniki s predvajanjem glasne glasbe podnevi ali ponoči. V primeru ugotovitve prekrška policisti izrečejo globo v višini od 200 do 400 €.

    V primerih ko gre za hrup, ki ga povzročajo prebivalci v sosednjih stanovanjih oziroma stanovanjskih stavbah je potrebno uporabiti določbe Stvarnopravnega zakonika (4.oddelek - SOSEDSKO PRAVO), kjer je v 73. členu določena prepoved medsebojnega vznemirjanja, ki določa, da morajo zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Nadalje je v 74. členu določena tudi prepoved medsebojnega vznemirjanja s prepovedanimi imisijami, med katere sodijo tudi vaši zatrjevani primeri povzročanja različnega hrupa, ki ima za vas škodljive posledice. V 99. členu je opredeljena tudi zaščita pred vznemirjanjem, ki določa, da v primerih protipravnega vznemirjanja lastnika ali domnevnega lastnika, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Če je bila z vznemirjanjem povzročena škoda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splošnih pravilih o povrnitvi škode, zahtevek pa ne zastara.

    Za reševanje problematike, ki jo navajate, vam je na voljo postopek z zasebno tožbo in zahtevo, da se vznemirjanje preneha, razen v primerih, ko posamezna dejanja predstavljajo prekršek po 10. členu ZJRM-2 in je za ukrepanje pristojna policija, kar pa smo pojasnili uvodoma.

11. Zanima me kako pridem do podatka. Zoper mene je bila podana anonimna prijava kršenja javnega reda in miru. Zanima me kdo je podal neupravičeno prijavo?

    
    Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 22/25 s spremembami in dopolnitvami - ZNPPol) v četrtem odstavku 118. člena določa, da če policija že vnaprej zagotavlja anonimnost prijavitelja ali če prijavitelj to izrecno zahteva, se njegovi osebni podatki ne razkrijejo, ne glede na določbe o seznanitvi z osebnimi podatki v drugih primerih. Osebni podatki takšnega prijavitelja se lahko razkrijejo izključno na podlagi odredbe pristojnega sodišča.

    Na podlagi navedenega pojasnjujemo, da policija brez sodne odredbe ne sme in ne more posredovati podatkov o identiteti osebe, ki je podala anonimno prijavo, če je bila anonimnost zagotovljena ali zahtevana.

12. Imamo problem v stanovanjskem bloku. Že eno leto toleriramo sosede in v dobrem imenu nočemo klicati policije, ker večkrat na teden, tudi po 4-6 ur pustijo psa da laja in odidejo na lepše. Ali pes lahko laja v nedogled in smo samo priča temu?

    
    Na podlagi opisanih okoliščin ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da so izpolnjeni zakonski znaki 1. ali 2. odstavka 10. člena Zakona varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 112/25, ZJRM-2), (npr., da gre za nedovoljen način oz. nedovoljeno dejavnost ali aktivnost, ki povzroča hrup in so izpolnjeni ostali elementi za ugotovitev kršitve zakona), katerega obravnavanje bi bilo v pristojnosti policije.

    Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 75. členu ureja prepovedane imisije in lastniku nepremičnine nalaga dolžnost, da pri uporabi nepremičnine opušča dejanja in odpravlja vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).

    V primeru pasjega laježa, kjer imisije povzroča žival, ki je skladno s 15.a členom SPZ živo čuteče bitje, je treba upoštevati tudi vidik zaščite živali, zaradi česar vam predlagamo, da kontaktirate tudi Inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, lahko pa dogajanju obvestite krajevno pristojno policijsko postajo ali policijo na telefonsko številko 113. Policisti bodo na kraju ugotavljali morebitne okoliščine prekrška po Zakonu o zaščiti živali ali kaznivega dejanja po 341. členu Kazenskega zakonika (mučenje živali).