Septembra, ki je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, v slovenski policiji sodelujemo pri aktivnostih za ozaveščanje javnosti o tej bolezni ter izzivih, s katerimi se soočajo osebe z demenco in njihovi svojci. Policija ima namreč pomembno vlogo pri iskanju pogrešanih oseb z demenco, ki se zaradi težav s prostorsko orientacijo pogosto izgubijo ali tavajo in so zato še posebej ranljive.
Za namen ozaveščanja javnosti o tej problematiki smo v sodelovanju z nacionalnim strokovnim združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija letos pripravili informativno-izobraževalni video, saj želimo opozoriti na pomen takojšnje prijave pogrešanja. Opozarjamo tudi na ustrezen način obravnave oseb z demenco, tako s strani občanov kot policistov in drugih uradnih oseb, ki sodelujejo v postopkih. Daljši video spremlja več krajših videoposnetkov, s katerimi bomo na družbenih omrežjih naslavljali posamezne vidike te problematike.
Video: Iskanje pogrešanih oseb z demenco
"Halo, policija? Prosim, pomagajte, mojega očeta ni nikjer!"
Za 70-letnega Valentina Ruparja se dan začne kot običajno. Okoli sedme ure zjutraj vstane, se umije, preobleče in pripravi zajtrk. Nato počaka na hčerko Marijo. Skupaj spijeta kavo, poklepetata in se nasmejeta kakšni vsakdanji malenkosti. Ta jutranji ritual mu pomeni veliko. Odkar živi sam, je hčerkin obisk eden redkih trenutkov v dnevu, ko ni sam.
Toda tega jutra je nekaj drugače. Ko Marija prispe, opazi, da so vhodna vrata stanovanja priprta. Pregleda stanovanje in kliče očeta, vendar odgovora ni ...
Med pogrešanimi osebami, ki jih iščemo policisti, so vsako leto tudi ljudje z demenco
Damjan Miklič, sicer vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte v Upravi kriminalistične policije, ki že vrsto let skrbi za področje pogrešanih oseb v slovenski policiji, je kot avtor projekta povedal, da smo k pripravi omenjenega videa med drugim pristopili zato, da opozorimo na naraščajoče število oseb z demenco, tudi med pogrešanimi osebami.
Video je bil premierno predvajan na novinarski konferenci 14. septembra 2026, ki jo je na Zdravniški zbornici Slovenije organiziralo združenje Spominčica in kjer je skupaj z drugimi strokovnjaki sodeloval tudi predstavnik Policije, Damjan Miklič (na fotografiji desno).
"Občane želimo opozoriti, da so lahko osebe z demenco tudi v njihovem neposrednem okolju in da je pomembno prepoznati znake, da oseba morda potrebuje pomoč. Hkrati želimo opozoriti tudi policiste, da je pristop k osebi z demenco specifičen. Pomembno je, da policist zna prepoznati njeno stanje in se ji približati na način, ki zanjo ni ogrožajoč oziroma ji ne povzroči dodatnega strahu ali stiske," je Miklič pojasnil na današnji novinarski konferenci.
Dejal je, da se vsako leto med pogrešanimi osebami znajdejo tudi ljudje z demenco. Po njegovih besedah je njihovo izginotje lahko posledica povsem običajnega dogodka (sprehoda, obiska trgovine, odhoda z doma) ali preprosto trenutka, ko so zapustili znano okolje. "Toda zaradi bolezni lahko že majhna sprememba v okolju pomeni, da se človek ne zna več vrniti. Pri iskanju osebe z demenco zato ni pomembno samo vprašanje, kam je odšla. Ključno je tudi razumeti, kako razmišlja, kaj jo lahko pritegne, česa jo je strah, katere kraje pozna in kako se lahko njeno vedenje zaradi bolezni razlikuje od vedenja zdrave osebe," je poudaril.
Ne čakajte s prijavo pogrešanja, čim prej pokličite policijo na 113!
Slovenski policisti vedno znova poudarjamo, da ne obstaja rok za prijavo pogrešanja, ampak je treba pogrešanje prijaviti čim prej. Še posebej to velja pri ranljivih osebah. Čas je namreč odločilen dejavnik. Manj časa kot mine med pogrešanjem in prijavo, več je možnosti, da bomo pogrešano osebo našli živo in nepoškodovano. Ob pogrešitvi osebe zato čim prej pokličite na telefonsko številko 113!
Največ koristnih podatkov lahko policisti pridobimo v neposrednem pogovoru s prijaviteljem
Policija se odzove na vsako prijavo in takoj začne izvajati ukrepe za izsleditev pogrešane osebe. Prve aktivnosti policije po sprejemu prijave pogrešanja so usmerjene predvsem v pridobivanje čim več koristnih informacij, pri čemer je najbolj učinkovito osebno srečanje s prijaviteljem.
Samo ob neposrednem stiku s prijaviteljem oziroma drugo osebo lahko pridobimo vse pomembne in razpoložljive podatke, na podlagi katerih lahko uspešno načrtujemo nadaljnjo preiskavo pogrešanja ali celo iskalno akcijo. Za policijo je pomembna vsaka, tudi na prvi pogled morda nepomembna informacija o pogrešanem.
Bolezen pogosto spremljajo težave pri orientaciji
Demenca ni normalen del staranja, a se zaradi naše starajoče se družbe število oseb z demenco hitro povečuje. Po podatkih združenja Spominčica je bilo leta 2021 v Sloveniji dvajset oseb z demenco na tisoč prebivalcev, do leta 2040 pa naj bi se to število po ocenah strokovnjakov že podvojilo.
Gre za napredujočo bolezen možganov, ki povzroča upad spominskih, kognitivnih in intelektualnih sposobnosti ter postopno zmanjšuje sposobnost posameznika za samostojno življenje. Čeprav je izguba spomina eden najbolj prepoznavnih znakov demence, bolezen še zdaleč ne vpliva samo nanj.
Pri osebi z demenco se lahko pojavijo osebna tesnoba, strah, občutek obupa, depresivno razpoloženje, zmedenost, težave pri govoru in izražanju, agresivnost ali nepotrpežljivost. Posameznik se lahko začne umikati iz družbe, opušča dejavnosti in hobije, ki jih je imel prej rad, ima težave pri skrbi za osebno higieno ali izgubi apetit. Z napredovanjem bolezni se zmanjšujejo tudi praktične sposobnosti, zaradi česar oseba postopoma izgublja samostojnost.
Za osebe z demenco je značilno, da so časovno in prostorsko dezorientirane (tavajo), vizualno izstopajo, nihajo v razpoloženju ali/in se vedejo družbeno nesprejemljivo ter imajo težave z govorom in izražanjem.
Oseba z demenco, ki se izgubi, je še posebej ranljiva
Oseba z demenco lahko zapusti dom in začne tavati, pri tem pa se ne zaveda, da je zašla ali da ne zna več najti poti nazaj. Lahko se odpravi na kraj, ki ga je poznala v preteklosti, ali pa jo pritegne nekaj povsem vsakdanjega – cesta, železniška postaja, avtobusno postajališče, trgovina ali drug zanjo poznan objekt.
Ste morda opazili zbegano, prestrašeno osebo, ki ne ve, kdo in kje je?Če srečate starejšo osebo, ki:
se spomnite, da je to lahko tudi posledica demence. O tem čim prej obvestite najbližjo policijsko postajo ali pokličite na 113 oziroma anonimni telefon policije 080 1200. |
Navzven lahko oseba z demenco deluje drugače kot običajno. Lahko je izrazito zmedena, prestrašena, vznemirjena ali ne zaupa ljudem, ki ji želijo pomagati. Težave z govorom in izražanjem lahko dodatno otežijo ugotavljanje njene identitete, kraja bivanja ali razlogov, zaradi katerih se je znašla na določenem mestu.
Prav kombinacija izgube spomina, prostorske dezorientacije in spremenjenega vedenja pomeni, da je lahko oseba z demenco v primeru izginotja še posebej ranljiva.
- video: Pogrešane osebe z demenco
Bodite pripravljeni – nekaj nasvetov za svojce
Policisti svetujemo: vzemite si čas in zapišite pomembne informacije o vašem bližnjem, ki ima demenco, kot so na primer: podrobnosti o zdravilih, opis njegovega videza, pomembna mesta v njegovem življenju in vsakodnevna rutina.
Ne pozabite na kakšno novejšo fotografijo, ki je lahko zelo pomembna v primeru, da bi bilo treba vašega bližnjega iskati kot pogrešanega.
Poskrbite, da ima vaš bližnji vedno pri sebi podatke o kontaktni osebi (na primer v obliki kartončka v njegovem najljubšem puloverju, v bundi, jakni) ali pa jih napišite na etiketo njegovih oblačil.
Kako pristopiti in se pogovarjati s starejšo osebo, ki se je izgubila
Najpomembnejša priporočila za sporazumevanje z osebami z demenco:
- k osebi pristopite mirno in prijazno,
- vzpostavite očesni stik in osebo glejte v oči,
- govorite jasno, razločno, z mirnim glasom,
- uporabljajte kratke in jasne stavke,
- uporabljajte vprašanja, na katera lahko oseba odgovori z DA ali NE,
- ne nasprotujte ji in se ne prepirajte z njo, pogovor raje preusmerite na druge teme,
- ne ponavljajte se, poskusite razložiti ali vprašati drugače, morda s kretnjami rok,
- ne pričakujte vedno odgovora,
- osebe ne puščajte same,
- poskušajte ugotoviti, kdo je oseba, in vzpostaviti kontakt z njenimi svojci,
- preverite, ali ima oseba morda zapestnico ali drug znak, ki kaže, da prihaja iz bolnišnice, doma starejših občanov ipd., in se povežite z njimi,
- bodite potrpežljivi, spoštljivi in prijazni,
- bodite pozorni, da je sta prijazni tudi vaša mimika obraza in govorica telesa, saj jo osebe z demenco najbolj razumejo.
Našteto bi morale pri obravnavi osebe z demenco upoštevati tudi zdravniki, bančni uradniki, gasilci in policisti, pa tudi vsi drugi, ki pridejo v stik z njo, kot so zaposleni v trgovinah, lekarnah, knjižnicah, pošti idr.
- video: Pristop k osebi z demenco
O sodelovanju z združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija
Z združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija policija dobro sodeluje že vrsto let. Leta 2019 smo tako na sedežu notranjega ministrstva na Štefanovi ulici 2 v Ljubljani odprli prvo demenci prijazno točko v okviru notranjega ministrstva in policije ter se s tem pridružili mreži demenci prijaznih točk, odprtih v državnih organih in institucijah.
V združenju so v zadnjih letih pripravili tudi več predavanj tudi za policiste, saj poudarjajo pomen izobraževanja zaposlenih, da bodo znali prepoznati znake demence in tako lažje komunicirati s takimi osebami, ki jih pri svojem delu lahko srečujejo, ter jim posledično nuditi ustrezno pomoč. V prihodnje načrtujemo še več tovrstnih predavanj, poleg tega pa smo letos na pobudo združenja pristopili tudi k skupnemu projektu priprave zgoraj predstavljenega informativno-izobraževalnega videa o problematiki iskanja pogrešanih oseb z demenco, ki je namenjen tako zunanji kot notranji, strokovni javnosti – policistom.
Povezane vsebine
Prijava pogrešane osebe. Kako ravnati, ko nekdo izgine?
Iskanje pogrešanih oseb – aktivnosti policije
Javni seznam pogrešanih oseb
Strokovni članek o pogrešanih osebah in demenci, objavljen v reviji Varnost, na straneh 118– 128: "Iskali smo vas. Tu smo. Vse bo v redu"
Spominčica – Alzheimer Slovenija