Vstopamo v glavno sezono obiskovanja gora, ki so že v zgodnjih poletnih dneh zelo obljudene. Da bi bil obisk naših gora prijeten in varen, smo danes, 12. junija 2025, na skupni novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Slovenske vojske in Policije pozvali k skrbi za varnost v gorah.

Z leve: Matej Brajnik, vodja Gorske enote Policije, stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske, Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, in Urban Iglič, Komisija za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije

Po lanskem letu, ko so reševalci prvič po desetletju zabeležili manj intervencij, se kažejo učinki preventive. A odgovorno ravnanje v gorah ostaja ključno. S 1. junijem se je začelo vsakodnevno dežurstvo gorskih reševalcev in ekipe helikopterja na Brniku, prvi vikend v juniju pa je bilo vseh intervencij skupaj kar devet. Glavni razlog je neprilagojena oprema in napačna presoja razmer, med tistimi, ki potrebujejo pomoč je veliko tujcev. Gorski reševalci in predstavniki Policije ter Slovenske vojske zato obiskovalce pozivajo k premišljenim odločitvam, ustrezni pripravi in spoštovanju narave - ta nam lahko hitro pokaže svojo moč.

Leto 2024 je prineslo pozitiven premik. Po več kot desetletju naraščanja rekordnega števila intervencij so gorski reševalci lani zabeležili manj posredovanj kot leto prej - skupno 633, kar je 54 manj kot v letu 2023. "To razumemo kot spodbuden signal, da vse preventivne aktivnosti kažejo rezultate. Se pa še predobro zavedamo, da delo na področju preventive ni nikoli končano, še posebej, ker število obiskovalcev gora iz leta v leto narašča. Naš cilj zato ostaja jasen in nespremenjen: poskrbeti, da bo število nesreč naraščalo počasneje kot število obiskovalcev," je poudaril Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije.

Gorski reševalci vse pogosteje pomagajo tujim obiskovalcem. V letu 2024 so v 44 odstotkih vseh reševanj posredovali pri nesrečah tujih državljanov - največkrat je šlo za turiste iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije. Tudi v začetku letošnje sezone, ko se glavni turistični val šele začenja, tujci ostajajo močno zastopani v statistiki intervencij. "Tujci se pri načrtovanju poti pogosto zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinske razlike in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo za zelo zahtevne. Vedno več tujih planincev prenočuje v bivakih, ki pa so bili prvotno namenjeni alpinistom ali zasilnemu zavetju - ne pa turističnim nočitvam," je opozoril Gregor Dolinar.

Zaradi pretirane obremenjenosti z obiskovalci, ki tam načrtovano brezplačno prenočujejo, postajajo visokogorski bivaki nova točka tveganja. Primer za to je Bivak pod Skuto, ki je zaradi svoje fotogeničnosti postal izjemno obiskan. Pot do tja ni markirana in je tehnično zahtevna, kar pa obiskovalcev ne odvrne - gorska reševalna služba Kamnik je lani izvedla 10 % intervencij, neposredno povezanih s tem bivakom.

Prav zato strokovnjaki znova poudarjajo pomen ustrezne priprave na obisk gora, informiranosti in spoštovanja vremenskih razmer ter danih pogojev. "

"Slovenske gore so ne glede na majhen obseg in relativno nizko višino, v primerjavi z ostalimi evropskimi gorovji, kljub temu zahtevne. Podcenjevalni odnos in slaba priprava na turo, predvsem tujcev, velikokrat vodi do posredovanj gorskih reševalcev. Poleg splošnih vzrokov za nesreče, kot so zdrsi, padci in slaba telesna pripravljenost ter strah, se v letošnjem letu povečuje število posredovanj v nočnem času, saj planinci slabo ocenijo potreben čas za zaključek poti in vrnitev v dolino. V temi se možnost za nesrečo še poveča. Nočni čas predstavlja še dodatno tveganje za gorske reševalce in vse, ki pri reševanju sodelujejo.

Pred vsako turo je nujno preveriti zahtevnosti ture oziroma njene tehnične parametre, kot so dolžina izbrane ture in višinski profil, ter splošno oceno zahtevnosti in predviden čas trajanja. Naslednji korak je priprava pravilne in ustrezne tehnične opreme, ustreznih oblačil in hrane ter pijače. Zadnji del priprave, ki naj odloča o tem ali se tura izvede ali ne, pa je vremenska napoved.

V zadnjih letih vse pogosteje zaznavamo, da so pohodniki - planinci, dobro opremljeni, manjka pa jim znanja za uporabo te opreme, predvsem pa izkušenj za oceno situacije. Velikokrat prepozno pričnejo z uporabo opreme, ki jo imajo s seboj. V gorah je predvidevanje dogodka (padajoče kamenje, možnost zdrsa ...) lahko ključnega pomena za varen vzpon in sestop z gore. Torej rek, 'da ni slabega vremena, samo slaba oprema', ne drži v celoti. Potrebne so izkušnje in še prej znanje. Naj dodamo, da bo gora vedno počakala in vzpon nanjo lahko opravimo kasneje, ko bodo vremenske razmere dobre.

Na vse, ki se odpravljajo v gore, apeliramo, da se ustrezno pripravijo, ocenijo svojo psihofizično pripravljenost in izkušnje in na podlagi vsega zgoraj opisanega izberejo ustrezno turo. Na vse ostale posameznike in organizacije, ki podajajo informacije predvsem tujcem, pa apeliramo, da podajajo preverjene informacije, ki jih lahko dobijo pri uradnih organizacijah (PZS, ZGV, GRZS, lokalnih PD) ali pa jih napotijo na ustrezne internetne strani teh organizacij. Informacije, pridobljene preko Facebooka, Instagrama in ostalih aplikacij ter forumov, pa naj se obravnavajo z veliko mero dvoma v njihovo pristnost oziroma točnost.

Nenazadnje pa opozarjamo tudi na trenutno stanje v naših gorah. Na osojnih legah in v grapah so še precejšnje količine snega. V zadnjem letu je na določenih mestih prišlo tudi do večjih skalnih podorov in so določene planinske poti poškodovane oz. celo zaprte. Zato je opozorilne table, ki jih postavljajo markacisti PZS, potrebo upoštevati. Nameščene so namreč izključno za varnost pohodnikov" je dejal Matej Brajnik, vodja Gorske enote Policije.

Tudi gorski reševalci pozivajo, da se vsi, ki se odpravljajo v gore, ustrezno pripravijo, ocenijo svojo psihofizično pripravljenost in izkušnje ter na podlagi vsega zgoraj opisanega izberejo ustrezno turo. Informacije, pridobljene preko Facebooka, Instagrama in ostalih aplikacij ter forumov, pa naj se obravnavajo z veliko mero dvoma v njihovo pristnost oziroma točnost. Izjemno pomembno je tudi, da se vsi obiskovalci gora predhodno podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona Centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, kar lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev na mesto nesreče.

S 1. junijem se je začelo tudi vsakodnevno helikoptersko dežurstvo na letališču Brnik, ki bo trajalo vse do konca septembra. Dežurna ekipa v sestavi: gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, policist gorske enote in posadka helikopterja Slovenske vojske ali Policije; je pripravljena na takojšen odhod.

Helikoptersko reševanje pa ima svoje omejitve. "Za usposobljenost ekip poskrbimo, ne moremo pa vplivati na meteorološke pogoje," je dejal stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske. Opozoril je na zahtevnost helikopterskega reševanja, ki je zelo odvisno od trenutnih vremenskih razmer - že manjši veter lahko predstavlja velik izziv pri vitlanju ponesrečenca, ko je helikopter tik ob steni. "Varno reševanje pa ne zahteva le veliko usposabljanj, usposobljeni smo namreč vrhunsko, zahteva predvsem veliko urjenja, še posebej pred sezono, da so ekipe odlično uigrane."

"Še vedno je večji del intervencij zaradi poškodb v gorskem svetu, opažamo pa, da v zadnjih letih narašča delež nenadno obolelih. Sem štejemo primere, ko se je nekomu nenadoma poslabšala že prej prisotna kronična bolezen ali pa je naglo nastopilo neko novo zdravstveno stanje, ki ga ogroža." je povedal Urban Iglič, predstavnik Komisije za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije. "Zelo pomembno je, da se obiskovalci gora, ki imajo kronične bolezni (tak primer je sladkorna bolezen), na turo dobro pripravijo in imajo s seboj svojo redno terapijo. Dobro je, da se pred tem posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom, sploh če v hribe ne hodijo redno ali se tja ponovno odpravljajo po daljšem času neaktivnosti. Na turo naj se nikakor ne podajajo sami, svoje spremljevalce pa naj podučijo o svojem zdravstvenem stanju in primernem ukrepanju ob nenadnem poslabšanju," je še dodal Iglič.

Kamniški gorski reševalci so predstavili prikazno vajo reševanja poškodovanega planinca.

Nasveti policije za varen obisk gora:

• pred odhodom se informirajte o zahtevnosti ture, odprtosti koč in prehodnosti planinskih poti
• izberite turo, ki je primerna vašim psihofizičnim zmogljivostim in izkušnjam
• v hribe se odpravite zgodaj zjutraj, upoštevajte vremensko napoved
• uporabljajte ustrezno opremo (primerna obutev, oblačila, varovalna oprema …)
• s seboj imejte dovolj tekočine, hrano in napolnjen telefon
• v gore hodite vsaj v dvoje
• o turi obvestite domače, med potjo pa se vpisujte v knjižice planinskih koč in vrhov
• bodite previdni pri fotografiranjih (zaradi zdrsov in padcev)
• navigacija naj bo le pripomoček (in ne nadomestek!) uradnim zemljevidom, markacijam in planinskim potem

Povezane vsebine

Nasveti za pohodnike, planince in gornike

Novinarska konferenca ob začetku poletne planinske sezone - sporočilo za javnost (Gorska reševalna zveza Slovenije)