Na današnji novinarski konferenci so predstavniki Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in Policijske uprave Ljubljana predstavili podrobnosti uspešno zaključene kriminalistične preiskave korupcijskih kaznivih dejanj, v kateri je bilo prijetih več oseb. Opisali so tudi delo policije na področju preiskovanja korupcijske kriminalitete.

anonimna prijava PASICA 2   POcASNEJsA1IMG 3515

Na fotografiji: direktor Uprave kriminalistične policije GPU mag. Aleksander Jevšek,
vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana mag. Branko Japelj
in predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija

Zvočni posnetek izjave mag. Aleksandra Jevška
Zvočni posnetek izjave mag. Branka Japlja

 

Vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana mag. Branko Japelj je povedal, da so kriminalisti SKP PU Ljubljana v večmesečni preiskavi zbirali obvestila zoper več osumljencev, ki so, kot so ugotovili policisti, več let kontinuirano izvrševali kazniva dejanja jemanja in dajanja podkupnine po 267. in 268. členu starega oziroma 261. in 262. členu novega Kazenskega zakonika, da bi si tako pridobili protipravno premoženjsko korist.

S kriminalistično preiskavo, v kateri so bili uporabljeni tudi prikriti preiskovalni ukrepi, so ugotovili, da so storilci prekrškov preko posrednika ali direktno ponujali in nato tudi izročili podkupnino osebi, zaposleni na Okrajnem sodišču v Ljubljani, in sicer z namenom, da bi ta oseba v zameno za podkupnino uredila, da sodni spis ne pride v nadaljnjo obravnavo, storilec prekrška pa bi se tako izognil kazni za storjeni prekršek.

Kriminalisti so v sodelovanju z drugimi policijskimi enotami 15. aprila 2009 osumljenca prijeli v trenutku, ko je predajal enega izmed odtujenih spisov, v nadaljevanju pa so mu tudi zasegli denar, ki ga je prejel kot podkupnino. V zaključni akciji so prijeli še dva osumljenca. Na več lokacijah so opravili hišne preiskave. Trem osumljencem so skladno s členom 157/II Zakona o kazenskem postopku odvzeli prostost in dva od njih privedli k preiskovalnemu sodniku. Oba privedena osumljenca sta ostala v priporu.

Šestim osumljencem kriminalisti v kazenski ovadbi očitajo storitev trinajstih korupcijskih kaznivih dejanj in treh ostalih kaznivih dejanj, povezanih s korupcijo (ponareditev ali uničenje poslovnih listin).

Predkazenski postopek s tem še ni zaključen, saj kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil še za druge osebe, za katere sumijo, da so izvrševale tovrstna kazniva dejanja. Pri kriminalistični preiskavi je aktivno sodeloval tudi Urad predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je nudil pomoč pri zbiranju obvestil zoper osumljence.

Uspešen zaključek več mesecev trajajoče kriminalistične preiskave korupcijskih kaznivih dejanj po besedah direktorja Uprave kriminalistične policije mag. Aleksandra Jevška "potrjuje, da namerava slovenska kriminalistična policija zelo resno in dosledno uresničevati eno od svojih prednostnih nalog; tj. bolj učinkovito in uspešno odkrivanje vseh oblik gospodarske kriminalitete in korupcije."

***

Delo policije na področju preiskovanja korupcijske kriminalitete - problematika in statistični podatki

 

"Zahteve in pričakovanja, da policija, tožilstvo in druge institucije finančnega nadzora zaščitijo legitimne finančne interese oškodovanih in potencionalno oškodovanih subjektov, so povsem upravičene. Zato ponovno zavračam namigovanja o kakršnikoli povezavi med kriminalističnimi preiskavami in politiko. Naše aktivnosti imajo podlago v zakonu in stroki in tukaj prostora za politiko ni," je poudaril na novinarski konferenci Jevšek.

Mag. Aleksander Jevšek: "V težkih gospodarskih razmerah je uspešno odkrivanje vseh oblik gospodarske kriminalitete in korupcije še toliko bolj pomembno, saj prejemamo vse več prijav o neupravičenih oškodovanjih fizičnih in pravnih oseb ter oškodovanjih javnih financ. V prvih treh mesecih letošnjega leta je povečan pripad zadev za 8 % oz. 2.873 (v primerjavi z istim lanskim obdobjem 2.660), materialna škoda pa znaša 57 milijonov evrov (lani 31 milijonov evrov). Takšne razmere marsikdaj omogočajo dodatne nezakonite in špekulativne posle, ki še poslabšujejo finančno stanje fizičnih in pravnih oseb."

Bolj učinkoviti organizacijski in metodološki pristopi so spričo takšnih razmer in čedalje zahtevnejših poslovnih dogodkov z mednarodnimi elementi zato nujni, je prepričan Jevšek: "Eden takšnih pristopov je na primer priprava projekta o vzpostavitvi Nacionalnega preiskovalnega urada, ki smo ga že predstavili vsem predstavnikom nadzornih institucij, pomeni pa spremembo procesov in povezavo znanj in izkušenj za učinkovitejše odkrivanje in pregon gospodarskega kriminala, korupcije in organiziranega kriminala."

 

 

Policija je v letu 2008 na področju korupcije obravnavala 46 kaznivih dejanj tipične korupcijske kriminalitete, od katerih je bilo 18 kaznivih dejanj zaključenih s podajo kazenske ovadbe (19 v letu 2007), za 32 korupcijskih kaznivih dejanj so bila podana poročila na podlagi 10. odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku.

Policija je v letu 2008 na področju dela po korupciji obravnavala in s kazensko ovadbo zaključila tudi 8 gospodarskih kaznivih dejanj s posrednim elementom korupcije (zloraba položaja ali pravic po 244. členu, zloraba uradnega položaja ali pravic po 261. členu Kazenskega zakonika). Gre za kazniva dejanja, katerih preiskava se je pričela kot korupcijsko kaznivo dejanje, po predkazenskem postopku pa so bila zaključena kot gospodarska kazniva dejanja.

Policija pri preiskovanju korupcijske kriminalitete pod pojem korupcije uvršča osem kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika (KZ-1). To so kazniva dejanja:

  • kršitve proste odločitve volilcev po 151. členu,
  • sprejemanja podkupnine pri volitvah po 157. členu,
  • nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu,
  • nedovoljenega dajanja daril po 242. členu,
  • jemanja podkupnine po 261. členu,
  • dajanja podkupnine po 262. členu,
  • sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po 263. členu in
  • dajanja daril za nezakonito posredovanje po 264. členu Kazenskega zakonika.

Policija zaznave o korupcijskih kaznivih dejanjih ugotavlja na različne načine: z lastno dejavnostjo, prijavami državljanov, iz medijev, anonimnih obvestil ali na podlagi prijav drugih državnih organov in institucij, s katerimi aktivno sodeluje pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete (Davčna uprava RS, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije). Pri vseh korupcijskih zadevah v predkazenskem postopku policija prav tako sodeluje s pristojnim državnim tožilstvom, ga obvešča o vseh zadevah, pri katerih obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno korupcijsko ali drugo kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.

Preiskovanje korupcijske kriminalitete je zahtevno, saj so kazniva dejanja na področju korupcije prikrita in praviloma prepletena z drugimi kaznivimi dejanji s področja gospodarske kriminalitete. Zato je preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj dolgotrajno, za uspešno izvedbo predkazenskega postopka pa je treba pogosto uporabiti tudi prikrite preiskovalne ukrepe.

V praksi se pogosto ugotavlja, da je lahko korupcija tudi posreden motiv za storitev določenega gospodarskega kaznivega dejanja, ki se obravnava v okviru drugih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete.

 

Anonimna prijava korupcijskega kaznivega dejanja

Da bi slovenska policija pri svojem osnovnem poslanstvu, zagotavljanju visoke ravni varnosti, še povečala sodelovanje z občani in tako postala še učinkovitejša pri svojem delu, je 9. aprila na portalu e-uprave pod sloganom Ustavimo korupcijo vzpostavila možnost povsem anonimne e-prijave korupcijskih kaznivih dejanj.

Osnovni namen anonimne prijave korupcije je pri posameznikih vzpodbuditi prijavljanje tovrstnih kaznivih dejanj policiji.

Mag. Aleksander Jevšek poudarja, da z anonimno e-prijavo korupcije ne želimo doseči, da bi Slovenci postali "narod policijskih špicljev", pač pa bi radi s sodelovanjem posameznikov kar se da razkrili t. i. temno polje korupcije. Angažiranost na tem področju kaže, da policija pri svojem delu področju korupcije posveča čedalje večjo pozornost, rezultati dela pa kažejo, da je pri tem tudi čedalje bolj uspešna.

Več o tem v prispevku: Skupaj proti korupciji! - odslej omogočena anonimna prijava korupcijskih kaznivih dejanj

 

Jemanje podkupnine (261. člen Kazenskega zakonika - KZ-1)

  1. Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti ali kako drugače zlorabila svoj položaj, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo.
  2. Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala ali smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti, ali kako drugače uporabila svoj položaj, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju uradne osebe, se kaznuje z zaporom od enega do petih let.
  3. Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, potem ko opravi oziroma ne opravi uradnega dejanja iz prejšnjih odstavkov, zahteva ali sprejme v zvezi s tem nagrado, darilo ali kakšno drugo korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
  4. Sprejeta nagrada, darilo in kakšna druga korist se vzamejo.

 

Dajanje podkupnine (262. člen Kazenskega zakonika - KZ-1)

  1. Kdor uradni osebi ali javnemu uslužbencu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti ali da bi kako drugače zlorabila svoj položaj ali kdor posreduje pri takem podkupovanju, se kaznuje za zaporom od enega do petih let in denarno kaznijo.
  2. Kdor uradni osebi ali javnemu uslužbencu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi v mejah svojih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala ali smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti ali da bi kako drugače uporabila svoj položaj, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let.
  3. Storilcu kaznivega dejanja iz prejšnjih odstavkov, ki je dal nagrado, darilo ali kakšno drugo korist na zahtevo uradne osebe ali javnega uslužbenca, pa je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito, se sme kazen odpustiti.