V Galeriji Grad Pokrajinskega muzeja Maribor so v torek, 19. avgusta 2008, odprli razstavo Corpus Delicti. Odprta bo do 16. septembra 2008 - vabljeni k ogledu!

V imenu Pokrajinskega muzeja Maribor je prisotne pozdravila direktorica Mirjana Koren. O tematski razstavi je spregovoril soavtor razstave kustos dr. Marjan Toš iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Avtorica Biserka Debeljak, kustodinja Muzeja slovenske policije, pa je poudarila pomen prikazovanja kriminalitete tudi širši javnosti. V uradnem delu je spregovoril tudi Mirko Ploj, pomočnik direktorja PU Maribor.

3 corpus delicti

S četrto letošnjo razstavo želimo mariborski javnosti predstaviti dejavnost slovenske policije in kriminalistične službe. Poslanstvo razstave ni zgolj dokumentarno-informacijsko, temveč tudi prispevek k preventivi, večji varnosti ljudi in nenazadnje promociji policije. Na razstavi predstavljeno gradivo je povzeto iz nekaterih primerov kaznivih dejanj, ki so bili po pravnomočnosti sodbe vključeni v kriminalistični oddelek muzeja. Ogledamo si lahko vzorce kaznivih dejanj iz zbirke krvnih in seksualnih deliktov, zbirke premoženjskih deliktov in zbirke ilegalnih drog, ki so se zgodila na območju Slovenije. Predstavljamo tudi pomembno delo forenzikov, ki kot izvedenci prihajajo do materialnih dokazov, potrebnih za obsodbo.

4 corpus delicti

Začetki Muzeja slovenske policije segajo v leto 1920. V njem je zbrano gradivo o kriminaliteti v Sloveniji, pozneje o slovenski kriminalistiki, izvrševanju kazenskih sankcij in razvoju organov za notranje zadeve. Takratni kriminalistični muzej je imel prostore v šempetrski vojašnici, kjer je danes pediatrična bolnica. Kasneje se je selil na različne lokacije, leta 1970 pa v prostore nekdanje Srednje strokovne šole za policiste v Tacnu, kjer je deloval dobrih 30 let. Od leta 2001 dalje je bil zaradi pomanjkanja prostorov na Policijski akademiji začasno zaprt, gradivo pa deponirano. Muzej je

1 corpus delicti

Muzej je namenjen široki populaciji, saj je med drugim pomembno učilo, ki prikazuje zgodovino slovenske kriminalitete in je del slovenskega kulturnega bogastva. Namenjen je tako strokovni kot obči javnosti. Je tudi pomemben pripomoček študentom pri utrjevanju predmetov kriminalistike, kazenskega prava, zakona o kazenskem postopku, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in spoznavanju zgodovine organov za notranje zadeve kot predhodnice današnjega varnostnega sistema.

Muzej je odličen vir strokovnega gradiva predvsem za študente prava, medicine, etnologije, študente družboslovnih in filozofskih znanosti kot tudi socialne delavce, defektologe in seveda kandidate za policiste.

Zanimiv pa je tudi za občo javnost, saj se lahko obiskovalci poučijo o nevarnostih v vsakdanjem življenju in se naučijo ravnanja ob srečanju s kriminalno dejavnostjo oz. preventivnega in varnejšega obnašanja. Z geslom "Preprečujmo kriminal skupaj!" poskušamo v Muzeju slovenske policije dvigniti raven zavedanja o varnosti kot vrednoti, za katero se je treba boriti in zanjo skrbeti.

2 corpus delicti

Preventivno ravnanje lahko bistveno zmanjša možnost, da postanemo žrtev kriminala. Preprečevanje kriminala neizogibno poteka v sodelovanju s policijo, zato je dobro nekaj vedeti tudi o delu policije, saj lahko le tako vzpostavimo partnerski odnos pri zagotavljanju varnosti.

Poleg policistov v uniformah, ki prvi prispejo na kraj kriminalnega dejanja, ga zavarujejo in zbirajo ostale podatke, je pri odkrivanju, preiskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj izredno pomembno tudi delo kriminalistov in izvedencev v Centru za forenzične preiskave na Generalni policijski upravi.