V letu 2003 je bilo evidentirano 201 kaznivo dejanje preprečitve uradnih dejanj in napadov na policiste, pri tem pa je bilo evidentiranih 98 telesnih poškodb, in sicer 97 lahkih in 1 huda.

Kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, po čl. 302 KZ RS, je bilo 155, napadov na uradno osebo, po čl. 303 KZ RS 44, po 1 kaznivo dejanje pa je bilo po členu 304 KZ RS in 305 KZ RS (sodelovanje v skupini in hujskanje k upiranju ...).

V zadnjem obdobju, v prvi polovici letošnjega leta1, ugotavljamo, da se pri opravljanju nalog policije število kazenskih ovadb za kazniva dejanja preprečitve uradnih dejanj in napadov na policiste v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2003 ni povečalo (preglednica št. 1), povečalo pa se je število nevarnih postopkov, in sicer iz 33 na 54.

 

Število KO preprečitve in napadov (01. 01. - 30. 06. 2003 in 01. 01. - 30. 06. 2004)

Leto - obdobje Čl. 302 (preprečitev) Čl. 303 (napad) Čl. 305 (hujskanje)
2003, (januar-junij) 65 22 1
2004, (januar-junij) 54 17 /


Ugotavljamo tudi, da so sredstva napadov hujša, kar kaže na večjo ogroženost policistov, (preglednica št. 2). Zaradi kaznivih dejanj preprečitve uradnih dejanj in napadov na policiste je bilo v letošnjem letu poškodovanih že 34 policistov.

 

Sredstva preprečitve uradnih dejanj in napadov na policiste (01. 01. - 30. 06. 2003 in 01. 01. - 30. 06. 2004)

Vrsta sredstva 2003 2004
Odrivanje prijemanje 68 70
Udarec z nogo 25 49
Udarec z roko 38 64
Hladno orožje (nož, drugo) 8 28
Nevarni predmeti (palica in drugo) 7 3
Nevarno orodje (sekira, kladivo in drugo) 4 5
Nevarna žival (pes) 5 2
Strelno orožje 2 3
Vozila 16 13


Pri pregledu statističnih podatkov za zadnja dva meseca (julij in avgust) pa je ugotovljeno tudi, da se je število poškodovanih v primerjavi z lanskim obdobjem povečalo za 12 (od 8 na 19 število lahkih in od 0 na 1 število hudih telesnih poškodb).


Med primeri izstopajo naslednji:

  • Obdolženec, zoper katerega je bila izdana odločba za prisilno privedbo, je takoj po vstopu policistov v stanovanje začel streljati nanje ter enega zadel v roko, drugega pa v telo.
  • Kršitelj je z vozilom poskušal pobegniti patrulji, po zaustavitvi pa je ponovno speljal in povozil policista, ki se je približeval vozilu.
  • Kršitelj je stopil v prostore PU in dežurnemu na vhodu grozil z mečem, nato pa je zapustil prostore policije, čez nekaj časa pa sta ga v bližini izsledila policista. Med postopkom je kršitelj z roko segel za živo mejo in potegnil meč, s katerim je nato grozil policistoma.
  • Mladoletni storilec KD, ki je bil zaloten pri dejanju, se je med begom obrnil in z roko udaril policista v obraz.
  • Kršitelj JRM pri interveniranju na domačem naslovu ni upošteval ukaza policistov, da preneha s kršitvijo javnega reda in miru, temveč se je s policistoma prepiral in enega z roko udaril v glavo.
  • Pridržani storilec kaznivega dejanja z elementi nasilja je med razgovorom v prostorih policije z roko v glavo udaril policista kriminalista.


V juliju 2004 pa je bilo tudi več množičnih kršitev javnega reda in miru, pri katerih so bili policisti telesno poškodovani. Med njimi izstopa brutalen napad na policista, ki je poskušal prijeti povzročitelja prometne nesreče, ki je peš pobegnil s kraja. Med poskusom obvladovanja kršitelja je policista napadla skupina od 10 do 20 kršiteljev in ga udarjala po celem telesu. Kasneje so kršitelji tolkli tudi po vozilu policije in poskušali preprečiti, da bi se policista umaknila s kraja napada. Največ primerov je bilo pri izvajanju intervencij ob kršitvah javnega reda in miru, pri postopkih z alkoholiziranimi kršitelji cestnoprometnih predpisov in pri postopkih s prijetimi in pridržanimi storilci kaznivih dejanj.

Vzroki storitve ali poskusa storitve teh kaznivih dejanj so bili predvsem: agresivnost oseb v postopku zaradi vinjenosti ali vpliva drugih psihoaktivnih sredstev, nestrinjanje osebe s policistovo odločitvijo, maščevanje, nepoznavanje policijskih pooblastil - poskus izogibanja postopku.

Zaradi naštetega se osebe v postopkih, kršitelji na splošno, do policistov vedejo vse bolj arogantno, drzno in mnogokrat ne izbirajo sredstev in načinov za poskus preprečitve uradnega dejanja ali napad nanje.

Z analizo dogodkov in pri reševanju pritožb pa so bile ugotovljene tudi napake policistov v postopkih. Zato vodstva policijskih enot policiste stalno opozarjajo (tudi na usposabljanjih obravnavajo primere iz prakse ter ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti pri delu), da morajo naloge opravljati po predpisanih postopkih in pri tem dosledno upoštevati tudi vse varnostne ukrepe.



Tadeja Kuhar
Predstavnica policije za stike z javnostmi

 

1Statistični podatki na dan 31. 08. 2004.