Sorodne objave

 

Direktor Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Aleksander Jevšek in vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Koper Iztok Perenič sta na današnji novinarski konferenci povedala več o nedavno uspešno zaključeni kriminalistični preiskavi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije, v kateri so policisti prijeli več oseb. Predstavila sta tudi problematiko preiskovanja korupcijskih kaznivih dejanj in statistične podatke.

 mg 6693

Na fotografiji z leve proti desni: vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Koper Iztok Perenič, direktor Uprave kriminalistične policije na GPU mag. Aleksander Jevšek in predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija

 

Kriminalistična preiskava

Konec januarja 2009 je nekdanji direktor gospodarske družbe z območja PU Koper kriminalistom naznanil, da 43-letna stečajna upraviteljica iz Ljubljane ter 31-letni moški, ki je začasno prijavljen za bivanje na območju PU Koper in opravlja "storitve" zanjo, od njega zahtevata podkupnino 20.000 evrov. V zameno za podkupnino sta mu ponujala prirejeno začetno oziroma otvoritveno bilanco družbe v stečaju, katere direktor pred stečajem je bil prijavitelj. V zameno za podkupnino sta mu obljubila otvoritveno bilanco, iz katere ne bi bilo razvidnih več deset tisoč evrov terjatev družbe v stečaju do prijavitelja, kar pomeni, da ta sredstva ne bi bila del stečajne mase družbe v stečaju. Prijavitelj je na PU Koper podal kazensko ovadbo na zapisnik in predložil dokaze, iz katerih so izhajali utemeljeni razlogi za sum, da sta oba osumljenca zahtevala podkupnino za stečajno upraviteljico. 

 mg 6714-1

Zvočni posnetek izjave Iztoka Pereniča (mp3, 8 MB)  


Policisti so ugotovili, da je bil za družbo, katere lastnik in direktor je bil prijavitelj, s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru konec leta 2008 dejansko uveden stečajni postopek. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana že omenjena Ljubljančanka, zoper katero je prijavitelj podal kazensko ovadbo. Tako s klasičnim zbiranjem obvestil in dokazov kot s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki so jih kriminalisti izvajali po usmeritvah državnega tožilstva ter na podlagi odredb sodišča in tožilstva, so policisti ugotovili, da je po uvedbi stečaja te družbe stečajna upraviteljica že lanskega decembra povabila bivšega direktorja družbe, naj se oglasi pri njej v Ljubljani. Na sestanku je stečajna upraviteljica nekdanjemu direktorju očitala nepravilnosti pri poslovanju, ki naj bi jih zasledila v knjigovodskih listinah, predvsem pa nepravilnosti, ki naj bi jih slednji storil z najemanjem osebnih posojil pri njegovi družbi v skupni višini več deset tisoč evrov.

Nekdanji direktor ji je v nadaljnjih kontaktih poskušal pojasniti svoje poslovanje in težave v zvezi s poslovanjem družbe, vendar je to ni zanimalo, temveč mu je resno grozila, da ga bo kazensko ovadila, in to na različne načine utemeljevala. Nato je stečajna upraviteljica osebno zahtevala, naj ji da podkupnino, in kasneje, 6. februarja 2009, tudi sprejela podkupnino 20.000 evrov v zameno za to, da so v otvoritveni bilanci družbe v stečaju v nasprotju z zakonom priredili postavke v bilanci in prikazali, da družba v stečaju nima terjatev do prijavitelja.

Kriminalisti so s preiskavo potrdili navedbe prijavitelja in ugotovili, da je s stečajno upraviteljico ves čas sodeloval 31-letni sodelavec, ki je s prijaviteljem večkrat osebno in po telefonu navezal stik ter od prijavitelja prav tako zahteval podkupnino za stečajno upraviteljico. Pri vsem tem je sodelovala tudi 34-letna sestra sodelavca stečajne upraviteljice s Koroške, ki je bratu in stečajni upraviteljici pomagala tako, da je izdelala ponarejeno otvoritveno bilanco družbe v stečaju - prav tisto, ki jo je nato stečajna upraviteljica izročila nekdanjemu direktorju družbe v zameno za prejeto podkupnino.

6. februarja oz. takoj po tem, ko je stečajna upraviteljica v prisotnosti 31-letnega sodelavca prevzela podkupnino, so kriminalisti oba osumljenca prijeli ter izvedli osebne in hišne preiskave, za katere so pridobili odredbe sodišča. Prostost so odvzeli tudi 34-letni osumljenki, ki je doma na Koroškem, in nato na podlagi odredbe sodišča opravili preiskavo prostorov, kjer živi in opravlja dejavnost kot samostojna podjetnica.

Med preiskavo odvetniške pisarne stečajne upraviteljice v Ljubljani je bil ves čas navzoč predstavnik Odvetniške zbornice. V pisarni so kriminalisti iskali predvsem denar, ki ga je stečajna upraviteljica v navzočnosti 31-letnega sodelavca prejela za podkupnino, to je bankovce v vrednosti 20.000 evrov. Teh kljub dolgotrajnemu iskanju v prostorih odvetniške pisarne niso našli, pač pa so jih našli neposredno pod oknom ene od pisarn, kjer so izvajali hišno preiskavo.

Za vse tri osumljence so odredili policijsko pridržanje, in sicer za dva osumljenca do 48 ur, pridržanje za 34-letno Korošico pa je bilo prekinjeno po hišnih preiskavah.

Kriminalisti PU Koper so 8. februarja zoper 43-letno stečajno upraviteljico, njenega 31-letnega sodelavca in 34-letno Korošico sestavili kazensko ovadbo za naslednja kazniva dejanja: jemanje podkupnine (po 1. odst. 261. členu KZ-1), izsiljevanje (po 1. in 2. odstavku 213. čl. KZ-1) in ponareditev ali uničenje poslovnih listih (po 1. odstavku 235 čl. KZ-1) ter oba pridržana osumljenca s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru. Preiskovalni sodnik je zoper oba odredil pripor.

V kazenski ovadbi je stečajni upraviteljici očitano, da je storila kaznivo dejanje jemanja podkupnine, ko je zase zahtevala in prejela podkupnino 20.000 evrov v gotovini in v mejah svojih uradnih pravic zlorabila svoj položaj. Njenemu sodelavcu je očitano, da je posredoval pri takem podkupovanju, njegovi sestri pa, da je obema naklepoma pomagala s tem, ko je sestavila prirejeno začetno bilanco družbe v stečaju. S tem je storila kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin, prav tako je navedeno kaznivo dejanje storila tudi stečajna upraviteljica, saj je s svojim podpisom in žigom potrdila vsebino bilance, čeprav je vedela, da v njej niso zavedene terjatve do prijavitelja. 43-letni stečajni upraviteljici in njenemu 31-letnemu sodelavcu je v kazenski ovadbi očitano tudi kaznivo dejanje izsiljevanja, s katerim sta stečajni upraviteljici želela pridobiti protipravno premoženjsko korist.

Kriminalisti v opisanem primeru nadaljujejo s kriminalistično preiskavo.

 

Problematika korupcijskih kaznivih dejanj

V na novinarski konferenci predstavljenem primeru gre za sum t. i. čistega korupcijskega kaznivega dejanja, tj. jemanja podkupnine, ki je opredeljeno v 261. členu Kazenskega zakonika, v kombinaciji s kaznivima dejanjema izsiljevanja po 213. čl KZ-1 in ponareditvijo ali uničenjem poslovnih listin po členu 235 KZ-1. Sum kaznivega dejanja so zaznali koprski kriminalisti, celotni postopek je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Kopru, v preiskavi pa so poleg Uprave kriminalistične policije GPU sodelovali še kriminalisti PU Ljubljana in PU Slovenj Gradec. 

 mg 6699

Zvočni posnetek izjave mag. Aleksandra Jevška (mp3, 4 MB)  


Pod pojem korupcije se sicer uvršča osem kaznivih dejanj iz slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1):

  • kršitev proste odločitve volilcev po 151. členu,
  • sprejemanje podkupnine pri volitvah po 157. členu,
  • nedovoljeno sprejemanje daril po 241. členu,
  • nedovoljeno dajanje daril po 242. členu,
  • jemanje podkupnine po 261. členu,
  • dajanje podkupnine po 262. členu,
  • sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje po 263. členu in
  • dajanje daril za nezakonito posredovanje po 264. členu.


Iz zagroženih kazni za posamezna kazniva dejanja je mogoče sklepati, da je najbolj zavrženo dejanje jemanje podkupnine s strani uradnih oseb za to, da bi naredile nekaj, česar sicer ne smejo narediti, oziroma opustile dejanje, ki ga morajo opraviti, saj je zanj predvidel kazen do osem let zapora.

Za preiskovanje vseh kaznivih dejanj, tudi korupcijskih, v katere policija aktivno vključuje tudi kriminalistične analitike, velja obstoječa procesna in materialna kazenska zakonodaja. Policija podatke o korupcijskih dejanjih pridobiva z lastno dejavnostjo in na podlagi prijav drugih državnih organov (npr. Davčne uprave RS, Računskega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije), državljanov, ene od vpletenih oseb v takšno dejanje, medijev in anonimnih obvestil.

Policija pri vseh korupcijskih zadevah v predkazenskem postopku sodeluje z državnim tožilstvom v skladu z Zakonom o kazenskem postopku in Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva in policije pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj. Državne tožilce obvešča o vseh zadevah, pri katerih obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno korupcijsko ali drugo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Na podlagi teh obvestil se lahko državni tožilec odloči, ali bo preiskavo usmerjal. S tem je državnemu tožilcu omogočeno, da neposredno komunicira s policistom, ki zadevo obravnava, ga usmerja in je seznanjen z vsemi izvedenimi dejavnostmi in ukrepi. Postopek izmenjave podatkov pri preiskovanju vseh kaznivih dejanj je ustaljen - gre za neposredno izmenjavo, brez zapletov in hierarhičnih stopenj odločanja, kar prispeva k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju korupcijskih zadev.

Preiskovanje korupcijske kriminalitete je zahtevno, saj so ta kazniva dejanja prikrita, zahtevna in praviloma prepletena z drugimi kaznivimi dejanji s področja gospodarske kriminalitete. V praksi se namreč ugotavlja, da je lahko korupcija tudi posreden motiv za storitev določenega gospodarskega kaznivega dejanja, ki se procesuira oziroma statistično evidentira v okviru drugih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tudi iz konkretnega primera lahko zaključimo, kako zahtevno in kompleksno je preiskovanje in dokazovanje sumov korupcijskih dejanj. Taktično načrtovanje preiskave in končnih ukrepov je nujno od vsega začetka, že od vrednotenja suma storitve, pri čemer je posebej pomembno, da so vse metode dela policije uporabljene nesporno zakonito, tudi zaradi vrednotenja dokazov v kasnejšem kazenskem postopku. Takšnega preiskovanja seveda ni brez neposrednega sodelovanja in usmerjanja državnih tožilcev (še posebej, ko gre za uporabo prikritih metod in ukrepov). Tudi ta primer potrjuje, da je korupcija prepletena v mnoge pore družbenega in še posebej poslovnega življenja. Ker sta običajno tako prejemnik kot plačnik podkupnine dosegla svoj cilj, so zelo redki primeri, da se korupcijska kazniva dejanja prijavijo. Predvidevamo, da je tudi to razlog za relativno malo število odkritih korupcijskih kaznivih dejanj v skupni masi gospodarske kriminalitete.

Zato je treba poudariti, da bo policija v vseh primerih zaznanih sumov korupcijskih kaznivih dejanj hitro ukrepala in storila vse potrebno za zavarovanje dokazov in zaščito prijavitelja.

Državljani lahko že sedaj prijavijo kazniva dejanja korupcije na anonimno številko policije 080 1200, v kratkem pa bomo omogočili popolno anonimno prijavo teh dejanj preko elektronske pošte. 

 mg 6725

Statistični podatki

Policija je v letu 2008 na področju korupcije obravnavala 46 kaznivih dejanj tipične korupcijske kriminalitete, od katerih je bilo 18 kaznivih dejanj zaključenih s podajo kazenske ovadbe, kar je 5,2 % manj kot v letu 2007 (19), za 32 korupcijskih kaznivih dejanj so bila podana poročila na podlagi 10. odstavka 148. člena ZKP. Policija je v letu 2008 na področju dela po korupciji obravnavala in s kazensko ovadbo zaključila tudi 8 gospodarskih kaznivih dejanj (člen 244 - Zloraba položaja ali pravic in člen 261 - Zloraba uradnega položaja ali pravic) s posrednim elementom korupcije. Gre za kazniva dejanja, katerih preiskava se je začela kot korupcijsko kaznivo dejanje, po predkazenskem postopku pa so bila navedena kazniva dejanja zaključena kot gospodarska kazniva dejanja.

Iz statističnih podatkov je razvidno, da je raven korupcijske kriminalitete v Sloveniji pod povprečnim evropskim standardom, kar naj bi potrdile tudi mednarodne ankete in raziskave, ki so Slovenijo uvrščale med koruptivno manj obremenjene tranzicijske države. Po oceni mednarodnih organizacij je Slovenija namreč med najboljšimi tranzicijskimi državami in dosti boljša od nekaterih članic EU, na primer Italije, Španije in Grčije.

Te ugotovitve so razvidne tudi iz Poročila k predlogu Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji iz leta 2004 in vsakoletnega ocenjevanja indeksa zaznave korupcije (TI Corruption Perceptions Index) mednarodne organizacije Transparency International, ki je Slovenijo med vsemi državami sveta postavila na 31. mesto v letu 2005, 28. mesto v letu 2006, 27. mesto v letu 2007 in 26. mesto v letu 2008 (višje mesto je boljši rezultat). Ta mednarodna raziskava je ena izmed najbolj znanih raziskav indeksa zaznave korupcije na svetu in zajema vse obstoječe meritvene indekse, vključno s področjem korupcijske kriminalitete.