V ljubljanskih Stožicah smo novinarjem danes, 24. avgusta 2009, predstavili Postajo konjeniške policije in specifično delo policistov konjenikov, ki službene konje uporabljajo za patruljiranje, iskanje oseb, pri hujših kršitvah javnega reda in miru ter za druge naloge policije.

IMG 1637 

Delo s službenimi konji

Nadvse zahtevno delo policistov konjenikov sta na Postaji konjeniške policije Ljubljana podrobneje predstavila pomočnica komandirja PKP Ljubljana Saša Jakič in višji policijski inšpektor Adil Huselja iz Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi, ki je tudi glavni koordinator za delovno področje službenih konj in službenih psov v slovenski policiji.

IMG 1618

Zvočni posnetek izjave Adila Huselje 1. del (mp3) 

Zvočni posnetek izjave Adila Huselje 2. del (mp3) 


IMG 1643

Zvočni posnetek izjave Saše Jakič (mp3) 


Po njunih besedah so službeni konji izvrstni pomočniki, ki na preventivnih prireditvah policije vedno očarajo obiskovalce, hkrati pa lahko te živali na ukaz postanejo izredno učinkovito prisilno sredstvo.

Naloge policistov konjenikov

Naloge policistov konjenikov so enake nalogam ostalih policistov, ki opravljajo svoje delo peš ali z vozili, učinkovito pa se uporabljajo za varovanje javnih zbiranj in protestnih shodov, iskanje pogrešanih oseb in osumljencev, storilcev kaznivih dejanj, pregled območja ob večjih naravnih in drugih nesrečah ter opravljanje policijskih nalog na teh območjih (potresi, poplave, plazovi ?) in druge naloge. Njihove najpomembnejše in najpogostejše naloge so povezane prav z varovanjem vseh vrst javnih zbiranj (prireditve, shodi), kjer je veliko ljudi in je pričakovati množično kršenje javnega reda in miru. Tu so policisti konjeniki najbolj učinkoviti, saj so opaznejši, policist pa ima s konja tudi boljši pregled nad dogajanjem.

IMG 1668

S službenim konjem veliko lažje in učinkoviteje opravljajo delo na območjih, kjer je prepovedan promet, v parkih in na območjih ob državni meji, kjer je vožnja z motornimi vozili otežena. Poleg tega je zelo "gibljiv" in tako nadzira večje območje, s čimer bolj preventivno deluje kot policist, ki je peš. To se nanaša predvsem na varovanje "rizičnih" športnih prireditev. Konj vidi v zornem kotu 300 - 320 stopinj, sliši pa 20-krat bolje od človeka. Zaradi teh značilnosti veliko prej zazna spremembe v okolici kot pa njegov jezdec. Posredovanje v množici je najtežje, saj zahteva popolno obvladovanje konja, zakonit  in korekten postopek ter profesionalen odnos do državljanov.

V slovenski policiji je trenutno 20 službenih konj različnih pasem. Na Postaji konjeniške policije Ljubljana je 15 službenih konj, na Policijski postaji vodnikov službenih psov in policistov konjenikov v Mariboru pa 6.

Za opravljanje policijskih nalog konje uporabljajo policije v številnih državah. Slovenska policija jih je začela uporabljati že leta 1920,  ko je bila ustanovljena prva konjeniška enota.


Zgodovina uporabe službenih konj v slovenski policiji

IMG 1673

Tako kot je policija organizirana na treh ravneh, je tudi področje policijske konjenice organizirano na državni, regijski in lokalni ravni.

V ljubljanski policijski upravi je ustanovljena Postaja konjeniške policije Ljubljana, kjer je poleg vodstvenega kadra še 17 policistov konjenikov. Policisti konjeniki večino svojega dela opravijo na območju Ljubljane, kjer je tudi največja varnostna problematika. V mariborski policijski upravi je ustanovljena Policijska postaja vodnikov službenih psov in policistov konjenikov, kjer je trenutno 6 policistov konjenikov. Poleg nalog v Mariboru opravljajo naloge tudi na območju drugih policijskih uprav, predvsem na vzhodnem delu države. Precej nalog opravijo tudi na državni meji s Hrvaško, skladno s schengenskimi standardi varovanja južne meje Evropske unije. 

Organiziranost področja policijske konjenice  

IMG 1602

Oprema policista konjenika in službenega konja ter oskrba konja


Skrb za službenega konja ni le ena od obveznosti policista konjenika, temveč tudi pomemben proces, pri katerem se izgrajujeta in potrjujeta odnos in zaupanje med službenim konjem in policistom konjenikom. Ravno zato policisti konjeniki sami skrbijo za službene konje. Da bi konji dobro delali, je treba najprej poskrbeti za njihovo redno nego in vzdrževanje. Ob začetku delovnega dne ali pred vsako nalogo policist, preden konja zajaha, ga očisti in tako pripravi za delo. Tudi redno čiščenje hlevov je eno od vsakdanjih opravil policista konjenika. 


Usposabljanje policistov konjenikov in urjenje konjev 


Da bi strokovno in čim bolj učinkovito opravljali svoje delo, se policisti konjeniki redno usposabljajo. Osnovni tečaji za policiste konjenike trajajo šest mesecev. V tem času kandidati za policiste konjenike pridobijo osnovna znanja s področja hipologije, veterine ter praktičnega dela in opravljanja policijskih nalog s službenim konjem. Po tečaju jih čakata teoretični in praktični preizkus, na katerem morajo kandidati pokazati ustrezno znanje. 

IMG 1679 Nabava službenih policijskih konj

Vse postopke nakupov in prodaje službenih konj (tudi službenih psov) vodi Komisija za nakup in prodajo službenih psov in konj, ki jo imenuje generalni direktor policije. V komisiji so predstavniki strokovnih služb na državnem nivoju, predstavniki policijskih uprav in policijskih enot.

Postopke nakupov konj določa Navodilo o postopkih pred nakupom konj za policijo iz leta 2002. Navodilo določa postopke pred nakupom, in sicer: zbiranje ponudb, predogled in veterinarski pregled konj, preizkušanje konj v konjeniški policiji, končni preizkus in določanje nakupne cene konj. Tako so vsi postopki transparentni, kar olajšuje delo tako ponudnikom kot tudi policistom, ki sodelujejo v teh postopkih.


Policija kupuje konje, ki izpolnjujejo naslednje osnovne kriterije:

  • starost: od 5 do 7 let (izjemoma od 4 do 8 ali več let)
  • spol: moški, kastrat
  • tip: slovenski toplokrvni konj ali podobni tip
  • barva: rjavec, vranec ali lisjak
  • velikost: višina vihra najmanj 170 cm (merjeno s palico)
  • stopnja izšolanosti: obvladanje dresure stopnje A in obvladanje preskakovanja ovir stopnje A
  • druge lastnosti: konj mora biti do ljudi in drugih živali zaupljiv in prijazen; navajen mora biti "hlevske kulture", kar pomeni, da ni napadalen, ne kaže znakov strahu in ne beži pred ljudmi; ne sme brcati, gristi ali drugače napadati ljudi; navajen mora biti čiščenja delov telesa in kopit; ostati miren pri sedlanju in uzdanju; mora biti navajen natovarjanja in transporta v prikolici ali transporterju; ne sme kazati strahu ali velike nervoze pri novih vplivih iz okolja (moteči elementi, promet ...).


Odpis službenega konja pa se predlaga zaradi: 

  • starosti službenih konj (praviloma nad dvajset let),
  • zmanjšane delovne sposobnosti,
  • slabega zdravstvenega stanja (bolezen ali trajnejša poškodba),
  • pogina.