Sorodne objave

 

Na novinarski konferenci v Murski Soboti smo danes, 25. avgusta 2009, podrobneje predstavili kriminalistično preiskavo zadeve Sanjski krediti.

IMG 1400 1

Na fotografiji udeleženci novinarske konference (z leve): Martin Movern iz Službe generalnega direktorja policije, vodja Oddelka za poslovni in javni sektor v Upravi kriminalistične policije Robert Slodej in vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Murska Sobota Janez Lovrec


Zvočni posnetek izjave Janeza Lovreca (mp3) 

Zvočni posnetek izjave Roberta Slodeja (mp3) 

Zvočni posnetek izjave Martina Moverna (mp3) 


***

Policisti so 13. junija 2009 na območju PU Murska Sobota obravnavali samomor 43-letne ženske. Pri tem so na podlagi informacij o razmerah v družini, do katerih je policija prišla pri preiskovanju t. i. sanjskih kreditov, policisti in kriminalisti posebno pozornost namenili tudi povezavi med vzroki za samomor in najemanjem kredita.

V prvih dneh po samomoru kriminalisti niso ugotovili nobenih podatkov, ki bi dokazovali takšno povezavo, kljub pogovoru s partnerjem pokojne. Ugotovili so nekatere okoliščine, ki bi lahko botrovale odločitvi žrtve, da si vzame življenje, ki pa takrat niso bile povezane z večkrat omenjenim domnevnim izsiljevanjem družine zaradi neplačevanja kreditov. Da bi bilo med razlogi za samomor pokojne izsiljevanje, partner pokojne ni omenil niti v članku, objavljenem v enem od slovenskih časopisov po več kot mesecu dni od samomora. V zvezi z navedbami, da naj bi partner pokojne že septembra lani zadevo prijavil policiji, pojasnjujemo, da se je 12. septembra 2008 skupaj s svojo partnerko dejansko oglasil na PU Murska Sobota. Kriminalistu je povedal, da sta s partnerko najela kredit, ki pa ga nista odplačevala, zato so ju predstavniki banke večkrat opozarjali, naj svoj dolg poravnata. Ker v tem pogovoru ni navedel, da bi druge osebe od njiju zahtevale povrnitev dolga s silo ali grožnjo, mu je kriminalist svetoval, naj za razrešitev problema poišče pravno pomoč odvetnika, saj je šlo pri najemu kredita za civilnopravno razmerje. Z njim je bil nato opravljen razgovor tudi v februarju 2009, takrat že na pobudo policije, v okviru preiskovanja sumov kaznivih dejanj oziroma domnevnih nepravilnosti pri dajanju kreditov, a tudi takrat policiji v razgovoru ni omenil nikakršnega iszisljevanja v smislu uporabe sile ali grožnje.

Z domnevnim izsiljevanjem pri odplačilu kreditov policija tako ni bila seznanjena niti pri kreditojemalcu, čigar partnerka je storila samomor, niti v primerih drugih kreditov oz. ni prejela nobenih prijav vse do poročanja medijev v prejšnjem tednu, ko so policisti takoj opravili ponovni razgovor s partnerjem pokojne.


Ob tej priložosti pozivamo vse, ki bi bili zaradi najema kredita deležni uporabe sile ali resnih groženj z napadom na življenje ali telo, naj to nemudoma prijavijo policiji.

***

Na podlagi priporočila strokovnega nadzora na PU Murska Sobota je generalni direktor policije aprila 2009 ustanovil delovno skupino za preiskavo sumov gospodarskih kaznivih dejanj pri najemanju hipotekarnih kreditov državljanov Slovenije pri avstrijskih bankah.

Do sedaj je delovna skupina opravila številne aktivnosti, in sicer:

  • Pri Banki Slovenije so bili pridobljeni podatki o upravičenosti oz. o dovoljenju Banke Slovenije avstrijskima bankama, ki se pojavljata v navedenih zadevah, za trženje hipotekarnih kreditov. Banka Slovenije je posredovala zaprošene podatke, iz katerih je razvidno, da banki do 3. marca 2008 nista imeli njenega dovoljenja za izvajanje bančnih poslov na območju Republike Slovenije, kar sicer predstavlja kršitev bančne zakonodaje, vendar na samo veljavnost kreditnih pogodb za kredite, ki so jih fizične osebe z bivališčem v Sloveniji najemale v tujini oz. Avstriji, ne more vplivati.
  • Policija je glede morebitnega obstoja elementov uradno pregonljivih kaznivih dejanj zaprosila za mnenje Okrožno državno tožilstvo Murska Sobota, ta pa tudi Vrhovno državno tožilstvo RS. Tožilstvo se je na podlagi pridobljenih kreditnih pogodb in obvestil policije opredelilo, da v danih primerih posojilojemalci niso žrtve kaznivega dejanja, saj so dobili posojila po običajnih obrestnih merah, celo ugodnejših, kot so jih tedaj ponujale banke v naši državi.
  • Sodelovanje ene izmed gospodarskih družb z območja Ptuja v izvršilnih postopkih, v katerih je sodišče prodajalo zastavljeno nepremičnino posojilojemalcev, s kazenskopravnega vidika ni sporno. Okoliščina, da je eden od poslovodij avstrijske banke 50-odstotni ustanovitelj gospodarske družbe, ki se je ukvarjala z odkupom zastavljenih nepremičnin, ki jih je prodajalo sodišče v izvršilnem postopku, po mnenju državnega tožilstvas kazenskopravnega vidika ni pomembna. Lahko pa bi bila ta okoliščina pomembna za iztek izvršilnega postopka. To bo policija temeljito preverila, da bi ugotovila, ali obstajajo elementi uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Kot rečeno, pa to vprašanje ne sodi v okvir presoje, ali je bilo pri sklenitvi posojilnih pogodb storjeno kaznivo dejanje.
  • Pri preiskovanju zadeve hipotekarnih kreditov je policija opravila razgovore s kreditojemalci in domnevnimi kreditnimi posredniki. Vloga t. i. kreditnih posrednikov, notarjev, odvetnikov in posameznikov, ki so delovali kot kreditni posredniki, je predmet nadaljnje kriminalistične preiskave. V njej kriminalistična policija sodeluje z državnim tožilstvom, Davčno upravo RS in avstrijskimi varnostnimi organi.
  • V zvezi s krediti, ki so jih pri eni od avstrijskih bank najemali člani policijskega in carinskega sindikata, smo po do sedaj zbranih podatkih ugotovili, da so do leta 2004 predstavniki avstrijske banke hodili v Slovenijo ter največ enkrat mesečno v policijskih  prostorih od kreditojemalcev pobirali gotovinske anuitete. Ker je prišlo do primerov, ko so mesečna odplačila izostala tudi pri policistih, so se predstavniki avstrijske banke dogovorili s posojilojemalci, da so podpisali izjavo, s katero so dovolili administrativno prepoved na svojem osebnem dohodku, računovodstva pa so denar nakazovala na eno izmed gospodarskih družb v Sloveniji, od koder je bil denar nakazan na banko v Avstriji, s čimer so bile mesečne anuitete kreditojemalcev poravnane. Do sedaj zbrana obvestila o najemanju kreditov in sklenjenih kreditnih pogodbah v tem delu niso potrdila obstoja kaznivega dejanja. Zbiranje obvestil v opisani zadevi nadaljujemo. Če bomo zaznali elemente kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, bomo o zadevi obvestili Specializiran oddelek pri Vrhovnem državnem tožilstvu, pristojen za obravnavo kaznivih dejanj, ki so jih osumljene pooblaščene uradne osebe.
  • Policija je obravnavala tudi primer, ko sta kreditojemalec in porok oz. garant za najeti kredit trdila, da so njuni podpisi na listini o zavarovanju kredita ponarejeni, in pri trditvi vztrajala, tako da je bila podana kazenska ovadba proti neznanemu storilcu, ki naj bi ponaredil njuna podpisa. Policija je s forenzično preiskavo njunih rokopisov potrdila, da sta podpisa na listini o zavarovanju kredita njuna, torej pristna. Prijavitelj je bil kazensko ovaden na pristojno državno tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive ovadbe po členu 283/I Kazenskega zakonika, za katerega je zagrožena kazen zapora do dveh let. Obstaja namreč utemeljen sum, da je ovadena oseba dejanje storila, da bi se izognila vračilu kredita.


Do sedaj zbrana obvestila o najemanju kreditov in sklenjenih kreditnih pogodbah v celotni zadevi torej niso potrdila obstoja kaznivega dejanja. Kriminalistična policija nadaljuje s preiskavo, pri čemer sodelujemo s pristojnim državnim tožilstvom, Davčno upravo RS in avstrijskimi varnostnimi organi. Po končani preiskavi bomo obvestili državno tožilstvo in javnost.

Ob tem še poudarjamo, da je najemanje kreditov pogodbeno razmerje med dvema strankama in da je šlo v primeru t. i. sanjskih kreditov večinoma za kreditojemalce, ki v Sloveniji niso bili kreditno sposobni in jim banke ne bi odobrile kredita. V sosednji Avstriji pa so ob pogojih, ki jih je postavila banka in s katerimi so se strinjali s podpisom pogodbe, brez večjih težav pridobili kredite, kot jamstvo za poplačilo kredita pa so zastavili svoje nepremičnine. Težave nastajajo torej samo pri tistih kreditojemalcih, ki svojih obveznosti ne poravnajo.

Ponovno pa pozivamo vse občane, ki menijo, da so bili pri najemu kredita pri naštetih bankah oškodovani ali da so bili v tej zvezi izsiljevani, in imajo za preiskavo koristne podatke, naj se oglasijo na Policijski upravi Murska Sobota ali v Upravi kriminalistične policije GPU v Ljubljani.

***

Generalni direktor policije je 15. aprila letos odredil tudi strokovni nadzor nad delom PU Murska Sobota, da bi se preverila strokovnost preiskovanja sumov kaznivih dejanj v povezavi z najetimi krediti pri avstrijskih bankah, ustreznost postopkov z občani, sodelovanje z zunanjimi institucijami, predvsem z državnim tožilstvom, in preveritev nevtralnosti preiskovalcev na policijski upravi. Pri nadzoru na policijski upravi so nadzorniki pregledali obširno dokumentacijo in opravili več razgovorov z vodstvom in drugimi delavci uprave.

V nadzoru so ugotovili, da so murskosoboški kriminalisti do dneva nadzora obravnavali dve prijavi sumov kaznivih dejanj v povezavi z najemanjem kreditov, in sicer sum ponareditve pogodbe in sum goljufije s strani banke. Prijavo slednje so sicer sprejeli policisti policijske postaje, v nadaljevanju pa jo v reševanju odstopili kriminalistom. Preiskovanje je do tedaj potekalo strokovno.

Med preiskovalnimi opravili so kriminalisti opravili tudi več razgovorov z vsemi občani, ki so se oglasili na policiji ali pa so jih zaznali pri preiskovanju. O podrobnosti preiskave je enota seznanjala Upravo kriminalistične policije GPU, sproti pa tudi Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti, kamor so kriminalisti marca letos posredovali tudi vmesno pisno poročilo z vsemi dotedanjimi ugotovitvami. Že pred nadzorom je vodstvo PU preverjalo nevtralnost preiskovalcev. Ugotovili so, da nihče izmed kriminalistov ali njihovih sorodnikov (niti kriminalista, ki sta bila nosilca preiskave) ni najel kredita pri teh bankah, kar sta v nadzoru potrdila tudi nadzornika.

Nadzornika sta generalnemu direktorju policije po opravljenem nadzoru podala poročilo z navedenimi ugotovitvami. Podala pa sta mu tudi več predlogov za nadaljnje delo. Med njimi so predlogi:

  • da naj vodenje preiskave prevzame Uprava kriminalistične policije GPU, saj so iz dotedanjih ugotovitev izhajali sumi, da so se krediti najemali tudi na območju drugih policijskih uprav v Sloveniji, sama preiskava pa je v določenih segmentih strokovno zelo zahtevna;
  • da Center za forenzične preiskave prednostno opravi grafološko ekspertizo spornega dokumenta, ki so ga v pregled posredovali kriminalisti, in s tem omogoči nadaljevanje preiskave konkretnega kaznivega dejanja,
  • da naj kriminalisti v nadaljevanju preiskave še dodatno preverijo vloge posrednikov pri najemanju kreditov, kot tudi grožnje, s katerimi je občan, najemnik kredita, grozil predstavnikom banke.
  • naj vodstvo PU v sodelovanju z GPU izvede več notranjezaščitnih ukrepov.