Predstavili smo rezultate kriminalistične preiskave zlorab izvajanja programov avtošol in dodatnih programov varne vožnje. Policija je do konca oktobra podala več kazenskih ovadb zoper 26 oseb zaradi utemeljenega suma storitve 483 kaznivih dejanj.

IMG 8448

  Na novinarski konferenci so sodelovali (z leve): mag. Bojan  Žlender, v. d. generalnega direktorja Direktorata za promet na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Dušan Florjančič, vodja Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, in mag. Igor Velov, v. d. direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.


Zvočni posnetek izjave Dušana Florjančiča (mp3) 

Zvočni posnetek izjave mag. Igora Velova (mp3) 

Zvočni posnetek izjave mag. Bojana Žlendra (mp3) 

Zvočni posnetek novinarskih vprašanj (mp3) 


Kot je dejal Dušan Florjančič, je policija v letu 2011 začela preiskovati več kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in korupcije pri izvajanju programov avtošol in dodatnih programov varne vožnje med letoma 2010 in 2012. Kriminalistično preiskavo so usmerjala pristojna okrožna državna tožilstva z območja celotne države. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je v 36 organizacijah z javnimi pooblastili v nasprotju z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi prišlo do zlorab na področju programov avtošol in dodatnih programov varne vožnje. Zlorabe so se dogajale:

  • pri izdajanju potrdil za opravljen vozniški izpit (tudi pri vmesnih fazah usposabljanj za pridobitev vozniškega dovoljenja),
  • pri izdajanju potrdil za izvajanje programa varne vožnje za mlade voznike za potrebe podaljšanja vozniškega dovoljenja,
  • pri izdajanju potrdil za izvedbo programa varne vožnje za voznike povratnike, ki jim je bilo odvzeto vozniško dovoljenje,
  • pri izdajanju potrdil za izvedbo programa varne vožnje za zbijanje kazenskih točk.

Preiskava je pokazala, da je več kandidatov v nasprotju z obstoječimi predpisi pridobilo potrdila o opravljenem vozniškem izpitu ali potrdila o opravljenem programu varne vožnje za brisanje kazenskih točk ali podaljšalo vozniško dovoljenje. Policija je ocenila, da je ugotovljena problematika zaradi obsežnosti in občutljivosti področja programov varne vožnje v cestnem prometu predstavljala neposredno varnostno tveganje in bi kot takšna lahko neposredno vplivala na stanje oziroma varnost udeležencev na slovenskih cestah.

Šole vožnje za izvajanje omenjenih programov potrebujejo pooblastila, ki jim jih z odločbo podeli Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) oz. pred njo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Nekatere šole vožnje so k vlogi za podelitev pooblastil predložile dokumentacijo, s katero so dokazovale, da imajo v najemu poligone za izvajanje praktičnega dela izobraževanja na območju Avstrije. Nekateri uradniki so sicer pogoje za izvajanje praktičnega dela izobraževanja na poligonih v Avstriji preverili, vendar na podlagi zakona, katerega krajevna pristojnost je omejena na območje Slovenije. V nadaljevanju so se uradniki v večini odločb, ki so jih podelili za izvajanje praktičnega dela izobraževanja v Avstriji, sklicevali ravno na dejstva, ki so bila v nasprotju s slovenskim pravnim redom. Zato je policija kazensko ovadila uradnika na AVP zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, saj je uradnik z nezakonito podelitvijo pooblastil za izvajanje praktičnega dela usposabljanja na poligonih v Avstriji v nasprotju s slovenskim pravnim redom omogočil nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj. Prav tako je s svojim uradnim dejanjem tudi onemogočil opravljanje zakonsko določene naloge strokovnega nadzora nad delom šol voženj, saj je zakonodaja, ki v praksi omogoča nadzor nad izvajanjem programov, prav tako omejena na območje Slovenije.

Ker je bil nadzor s strani AVP onemogočen, so šole vožnje lahko izdajale potrdila o opravljenem programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo kljub temu, da se kandidati dejansko niso udeležili praktičnega dela izobraževanja na poligonih v Avstriji:

  • Konkretne zlorabe so se tako vršile pri dodatnih programih varne vožnje za mlade voznike, kjer je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bilo v najmanj 1.200 primerih izdano potrdilo o izvedbi varne vožnje kljub temu, da se ta dejansko ni izvajala. Mladi vozniki so morali za izdajo potrdila plačati od 100 do 120 evrov.
  • Enake zlorabe so se dogajale tudi pri dodatnih programih varne vožnje za voznike povratnike. Iz obstoječih evidenc je razvidno, da je bilo v tem času izdanih 4.515 potrdil o opravljenem tečaju varne vožnje za voznike povratnike, pri pregledu podatkov s slovenskih poligonov pa je bilo ugotovljeno, da je tečaj varne vožnje za voznike povratnike na poligonih v Sloveniji opravljalo samo 920 kandidatov. Cena potrdila za voznike povratnike je znašala 250 evrov.
  • Zlorabe so bile ugotovljene tudi na področju izvajanja dodatnega programa varne vožnje za izbris kazenskih točk. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bilo v tem času na Ministrstvo za pravosodje, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij, Oddelek za kazensko evidenco in evidenco vzgojnih ukrepov vloženih 7.338 potrdil za brisanje kazenskih točk, pri čemer je najmanj 3.200 potrdil za brisanje kazenskih točk spornih, saj pooblaščene organizacije programa varne vožnje sploh niso izvajale ali pa je bil program opravljen v nasprotju s predpisi. Cena za izdajo potrdila o izvedenem dodatnem programu varne vožnje za izbris kazenskih točk je znašala od 200 do 250 evrov.

Policija je podala več kazenskih ovadb zoper odgovorne v šolah varne vožnje, ki so izdajali potrdila v nasprotju z veljavnimi predpisi, in sicer v večini primerov zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva in kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Prav tako je bilo v predkazenskem postopku ugotovljeno, da so bila v najmanj 150 primerih izdana potrdila o opravljenem vozniškem izpitu v nasprotju z veljavnimi predpisi in na podlagi storitve več korupcijskih kaznivih dejanj. V tem primeru je šlo predvsem za povratnike hujših kršitev cestnoprometnih predpisov oziroma kandidate, ki so morali ponovno opravljati vozniški izpit, saj jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ti kandidati v praksi niso opravljali celotnega procesa usposabljanja za voznike motornih vozil, ki obsega zdravstveni pregled, tečaj CPP, tečaj in izpit iz prve pomoči, teoretični del vozniškega izpita, praktično usposabljanje v šoli vožnje, temveč so opravili zgolj izpitno vožnjo, pri čemer so imeli predhodno zagotovilo, da jo bodo uspešno opravili. Cena potrdila o opravljenem vozniškem izpitu je znašala od 1200 do 1700 evrov.

V do sedaj končanih predkazenskih postopkih, ki se sicer vodijo na območju vseh policijskih uprav v Sloveniji, je policija opravila skupno 42 hišnih preiskav, v 13 organizacijah z javnimi pooblastili pa je zasegla poslovno dokumentacijo, ki bi lahko služila kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Policija je v sedmih organizacijah z javnimi pooblastili ugotovila, da te sploh ne poslujejo na naslovu, ki je naveden kot sedež organizacije, saj takšni poslovni prostori sploh ne obstajajo.

Do 30. oktobra 2013 je policija na pristojna okrožna državna tožilstva podala več kazenskih ovadb zoper 26 oseb zaradi utemeljenega suma storitve 483 kaznivih dejanj, in sicer:

  • 48 korupcijskih kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, in sicer 26 kaznivih dejanj jemanja podkupnine po čl. 261 KZ-1, 17 kaznivih dejanj dajanja podkupnine po čl. 262 KZ-1, 4 kazniva dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po čl. 263 KZ-1, 1 kaznivo dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po čl. 264 KZ-1;
  • 168 kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po čl. 253 KZ-1;
  • 151 kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige spisa, ali arhivskega gradiva po čl. 259 KZ-1;
  • 86 kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 257 KZ-1;
  • 22 kaznivih dejanj ponareditve ali uničenje poslovnih listin po čl. 235 KZ-1;
  • 5 kaznivih dejanj ponarejanja listin po čl. 251 KZ-1;
  • 3 kazniva dejanja posebnih primerov ponarejanja listin po čl. 252 KZ-1.  

Policija še vedno preverja 1.585 zadev, iz katerih izhajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.

Mag. Igor Velov je poudaril, da gre, glede na število in razsežnost kaznivih dejanj, za sistemski problem. "Zato smo predlagali spremembo prometne zakonodaje, predvsem Zakona o voznikih. Sprememba zakonodaje bo omogočila boljše urejanje področja podeljevanja pooblastil in možnost učinkovitejšega nadzora."

Kot je v svojem današnjem nastopu poudaril mag. Bojan Žlender, je bil temeljni cilj zadnje sistemske spremembe prometne zakonodaje, sprejete v letu 2011, izboljšati varnost cestnega prometa, pri čemer so bili glavni poudarki na ukrepih, ki bi pripomogli k:

  • zmanjšanju števila smrtnih prometnih nesreč in prometnih nesreč, v katerih so osebe hudo in lahko telesno poškodovane;
  • povečanju varnosti šibkejših udeležencev cestnega prometa;
  • znižanju povprečnih hitrosti na cestah v naselju in zunaj naselja;
  • zmanjšanju števila voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi,
  • zmanjšanju števila povratnikov.

Žlender je tudi izpostavil, da so današnje ugotovitve organov pregona zelo boleče, pri čemer je poudaril, da so sistemske rešitve na omenjenih področjih dobre in ostajajo vodilo za iskanje še boljših rešitev. Napovedal je tudi skorajšnjo spremembo zakonodaje s področja voznikov. S predlogom sprememb zakonodaje se bodo predvsem zaostrili pogoji za izvajanje programov izobraževanj in dodatnih usposabljanj tako za pooblaščene organizacije kot tudi za strokovnjake, ki te programe pri organizacijah izvajajo.