Na današnji novinarski konferenci sta Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije predstavila dosedanje rezultate pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v bančnem sektorju.

IMG 0263

 Novinarske konference so se udeležili (z leve): okrožni državni tožilec svetnik mag. Jože Kozina, vodja Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenija mag. Harij Furlan in vodja Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič.


Ena od prioritetnih nalog kriminalistične policije je učinkovito odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete in korupcije s poudarkom na obravnavi zadev, ki se nanašajo na poslovanje bančnega sistema.

Poudariti je treba, da se kriminalistična policija, zlasti pa Nacionalni preiskovalni urad, že več kot tri leta intenzivno ukvarja z odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj v bančnem sistemu. Od leta 2011 preiskuje sume kaznivih dejanj, storjenih v škodo Hypo banke, od leta 2012 pa tudi sume kaznivih dejanj storjenih v škodo bank NKBM, NLB, Probanka, Gorenjska banka in Faktor banka.

V juliju 2012 sta kriminalistična policija in tožilstvo prejela končno poročilo skrbnega pregleda banke NLB, v avgustu 2012 pa še poročilo Banke Slovenije z naslovom Stanje v slovenskem bančnem sistemu.

Pridobljeni podatki o obstoju velikega obsega t. i. slabih terjatev v bankah, kjer je večinska lastnica država, so nakazovali na obstoj sumov, da so t. i. slabe terjatve, zlasti v največji banki NLB, v določenem delu tudi posledica domnevno storjenih kaznivih dejanj, bodisi na strani kreditojemalcev bodisi na strani bančnih uslužbencev.

IMG 0321

Zvočni posnetek izjave Darka Majheniča (mp3)  


Stališče policije in tožilstva je, da gre za izjemno obsežno in strokovno zahtevno problematiko preiskovanja domnevno storjenih kaznivih dejanj v bankah, kar je narekovalo tudi ustrezno organiziranost, zlasti pa sistemski in načrtovan pristop k preiskovanju domnevno storjenih bančnih kaznivih dejanj.

Temu se je ustrezno organizirala tudi kriminalistične policije tako na državnem kot regionalnem nivoju. Vsa težja gospodarska kazniva dejanja - zlasti pa tista, ko gre za strokovno zahtevna in obsežna kazniva dejanja, kazniva dejanja z mednarodnim elementom, ko gre za pridobljeno veliko protipravno premoženjsko korist in tista, ki so jih osumljena poslovodstva bank - praviloma preiskuje NPU, manj kompleksne in zahtevne primere sumov kaznivih dejanj pa preiskujejo sektor kriminalistične policije posameznih policijskih uprav.

IMG 0257

Zvočni posnetek izjave mag. Harija Furlana (mp3) 

IMG 0294

Zvočni posnetek izjave mag. Jožeta Kozine (mp3) 


Furlan je med drugim dejal, da je bila novembra 2013 končana sodna preiskava v enem primeru NLB. Osumljenih je pet fizičnih oseb (bančnikov) zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (čl. 240 KZ-1) oz. pomoči pri temu kaznivemu dejanju. Odločitev tožilstva glede nadaljnjih procesnih dejanj bo sprejeta po prejemu dodatnih pojasnil oškodovane banke o škodi.

Dejal je tudi, da sta dve ovadbi, ki jih je septembra 2013 podal NPU zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti in poslovne goljufije, v fazi preučevanja in pripravljanja tožilskih aktov. V vsaki zadevi sta ovadeni dve osebi. Vsebinsko gre za dajanje posojil kreditno nesposobnim osebam, ki kreditov sploh ne bi smele dobiti, poleg tega pa se je banka zadovoljila z neustreznimi in bistveno prenizkimi zavarovanji. V teh dveh primerih gre za kredite v skupni višini okoli 10,2 milijona evrov. V obeh izmed navedenih zadev bo predvidoma do konca meseca vložena zahteva za preiskavo.

V letu 2012 sta bili ustanovljeni dve specializirani preiskovalni skupini, ki jih vodita državna tožilca iz SDT RS in v kateri so vključeni predstavniki NPU, Urada RS za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje korupcije idr. V smislu čim večje učinkovitosti je bila letos dodatno okrepljena ena od SPS s predstavnikom Banke Slovenije, po potrebi pa bodo v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku pritegnili zunanje strokovnjake (izvedence).

Naloga SPS je usklajena preiskava sumov storitve kaznivih dejanj, povezanih z domnevno spornimi bančnimi posli slovenskih bank, ki so v večinski lasti države, z namenom usklajenega pridobivanja dokazov, ki bodo potrdili ali ovrgli sume storitve kaznivih dejanj. Preiskovanje kaznivih dejanj je usmerjeno v ugotavljanje kaznivih dejanj tako na strani bančnih uslužbencev kot tudi na strani kreditojemalcev. Gre za izjemno vsebinsko zahtevne, kompleksne in obsežne zadeve, v katere so vključene tako fizične kot pravne osebe iz Slovenije in tujine (zlasti držav Balkana), kar terja tudi mednarodno policijsko in pravosodno sodelovanje.

Obe SPS pod vodstvom in usmerjanjem državnih tožilcev sta določili časovni okvir usklajenega delovanja obravnavanih sumov kaznivih dejanj. Prav tako sta določili prioritete pri preiskavi in vrstni red preiskave kaznivih dejanj.

Podlaga za reševanje prioritet so poročilo o skrbnem pregledu NLB, lastna dejavnost policije in prejete ovadbe, zlasti od oškodovanih bank.

Že v začetni fazi delovanja SPS (glede NLB) je pristojni državni tožilec opozarjal, da je mogoče na podlagi preteklih izkušenj (kot tudi same narave predvidenih kriminalističnih preiskav) utemeljeno pričakovati določeno pasivnost banke pri izročitvi zahtevane konkretne bančne dokumentacije, bodisi s selektivno bodisi pogojevano pripravljenostjo banke.

Glede tega je vodja specializirane preiskovalne skupine že takoj v začetku delovanja SPS pisno seznanil poslovodstvo banke NLB z načrtovanimi aktivnostmi za razjasnitev posameznih spornih kreditnih poslov, zlasti tistih, iz katerih je banki nastala velika premoženjska škoda. Nato so sledili usklajevalni sestanki med člani SPS in pristojnimi predstavniki banke NLB, na katerih so bila obravnavana odprta vprašanja glede identifikacije razlogov za sum, da so bila pri posameznih bančnih poslih izvršena kazniva dejanja. Ker so predstavniki banke izrazili željo za krajše usposabljanje njihovih uslužbencev na temo prepoznavanja sumljivih okoliščin pri bančnih poslih, na podlagi katerih bodo lahko oblikovali naznanila suma kaznivih dejanj, sta vodja SPS in operativni vodja SPS na to temo izvedla enodnevno predavanje vodilnim uslužbencem banke.

Pri sestavljanju prvih naznanil sumov kaznivih dejanj je banka NLB oblikovala stališče, da obstajajo zakonske omejitve za izročanje bančne dokumentacije, ker jo po njenem mnenju k varovanju bančne tajnosti zavezujejo določbe 214. in 215. člena Zakona o bančništvu, enako pa tudi določbe 156. člena Zakona o kazenskem postopku, ki za pridobivanje zaupnih bančnih podatkov predpisujejo odredbo preiskovalnega sodnika. Navedena banka je pri takšnem stališču vztrajala tudi potem, ko je sodišče zavrnilo izdajo odredbe po 156. členu ZKP z obrazložitvijo, da določena dokumentacija (pravilniki, interna navodila, dokumentacija o morebitnih revizijskih postopkih banke ali zunanje revizije, podatki o osebah, ki so sodelovale v postopkih odobritve naložb, idr.) ne predstavlja zaupnih bančnih podatkov. Ista banka je pri enakem stališču vztrajala tudi potem, ko je pravni oddelek Banke Slovenije 2. oktobra 2013 sprejel oz. izdal pisno načelno stališče o dopustnosti izročanja določenih poslovnih listin v primerih sumov kaznivih dejanj, s katerimi so oškodovane poslovne banke.

V praksi se torej srečujemo s primeri (zlasti v primerih NLB), ko banka poda prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja, k prijavi pa niti ne priloži dokazov, tj. listin, s katerimi bi podkrepila svoje navedbe, temveč se postavi na stališče, da je treba pridobiti sodno odredbo.

Zaradi ugotovljenih težav je bil podan predlog za spremembo zakonske ureditve 215. člena Zakona o bančništvu. Predlog je bil podan z namenom, da bi se odpravilo tveganje kršitve zakonskih obveznosti varovanja bančne tajnosti v primerih, ko poslovne banke skupaj z naznanili kaznivih dejanj izročijo dokumentacijo, ki ima status bančne tajnosti, brez predhodne pridobitve sodne odredbe.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki je bil sprejet 22. novembra 2013, omogoča lažje pridobivanje zaupnih bančnih podatkov. Z uveljavitvijo zakonskih sprememb se pričakuje, da se bodo v praksi odpravile težave pri pridobivanju za preiskovanje sumov kaznivih dejanj nujne poslovne dokumentacije bank brez predhodne odredbe preiskovalnega sodnika.

Govorci so prepričani, da bi morala banka kot oškodovanka bolj aktivno sodelovati v predkazenskem postopku in imeti interes zaščiti svoje vitalne finančne interese zlasti v smislu, da represivni organi zakonito, strokovno, učinkovito in hitro procesuirajo posamezna ravnanja, ki imajo znake kaznivih dejanj, in koristnikom odvzamejo protipravno pridobljeno premoženjsko korist.


Novinarska vprašanja in odgovori nanje (mp3) 


Statistični podatki obravnavanih zadev 

Kriminalistična policija od leta 2011 vodi več predkazenskih postopkov zaradi sumov storitve kaznivih dejanj, povezanih z nepravilnostmi pri kreditiranju posameznih projektov. Mnoge zadeve so (bile) kompleksne in vsebinsko zahtevne, zlasti zaradi nedorečenosti bančne zakonodaje oz. študija enormnega števila bančnih (notranjih) predpisov, zahtevnosti zbiranja obvestil in dokazov zlasti v delu, ki se nanaša na udeležbo bančnih uslužbencev pri storitvi kaznivih dejanj, mednarodnega elementa, posebej pa zaradi časovne odmaknjenosti od storitve kaznivih dejanj in nenazadnje tudi zaradi težav pri pridobivanju zaupnih bančnih podatkov, kar vpliva na čas trajanja preiskav.

Kriminalistična policija je na obravnavanem področju načrtovala in uspešno zaključila več primerov sumov kaznivih dejanj s podajo kazenske ovadbe oz. poročilom.

V letu 2012 in 2013 je kriminalistična policija zaključila obravnavo 42 kaznivih dejanj (25 v letu 2012 in 17 v letu 2013), katerih protipravna premoženjska škoda oz. korist kot posledica storjenih kaznivih dejanj znaša 31 milijonov evrov (23 v letu 2012 in 8 v letu 2013). V preiskavi pa je trenutno skupaj 52 kaznivih dejanj (46 iz leta 2012 in 6 iz leta 2013) na škodo bank NLB, NKBM, Gorenjska banka, Probanka in Faktor banka. Skupna zaznana oz. obravnavana premoženjska škoda pri teh kaznivih dejanjih znaša približno 346 milijonov evrov.

Kriminalistična policija v fazi policijske preiskave ob zbiranju obvestil in dokazov o obstoju kaznivih dejanj vzporedno izvaja tudi posamezne finančne preiskave, katerih namen je iskanje, identifikacija, sledenje finančnemu toku in na tej podlagi zavarovanje oz. odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji. 

Izpostaviti je treba tudi težavo pri pridobivanju bančnih podatkov iz tujine, zlasti preko mednarodne pravne pomoči. Ugotavljamo, da je pridobivanje tovrstnih podatkov zelo dolgotrajno, saj lahko kot takšno traja več mesecev. Pri tem je potrebno izpostaviti težave zlasti pri pridobivanju podatkov o imetnikih TRR, finančnih transakcijah itd. Še posebej izstopajoči državi sta Švica in Avstrija, v zadnjem času pa tudi Hrvaška.


Obravnava bančnih kaznivih dejanj na škodo banke Hypo Alpe Adria bank

Preiskovalci NPU so skupaj z drugimi kriminalističnimi enotami še pred ustanovitvijo obeh specializiranih preiskovalnih skupin za obravnavo bančnih kaznivih dejanj že marca 2011 začeli načrtno in sistematično s preiskavami sumov kaznivih dejanj na škodo banke Hypo Alpe Adria Bank.

V letih 2011-2013 je bilo zaključenih več predkazenskih postopkov s podajo naslednji aktov po členu 148 ZKP:

  • 12 kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve 25 različnih gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj Protipravna premoženjska korist kot posledica storjenih kaznivih dejanj znaša 47,7 milijonov evrov. Prvotne ugotovitve iz kazenskih ovadb so preiskovalci NPU za tem še dopolnili s štirinajstimi t. i. poročili v dopolnitev kazenskih ovadb;
  • 1 poročilo po desetem odstavku 148. člena ZKP, ker ni bilo podlage za podajo kazenske ovadbe.

V okviru banke Hypo Alpe Adria Bank kriminalistična policija preiskuje še dva primera sumov kaznivih dejanj.


Skupne značilnosti obravnavanih sumov kaznivih dejanj v bankah z večinskim državnim deležem ali vplivom

Člani SPS so na podlagi obravnav konkretnih sumov kaznivih dejanj ugotovili nekatere skupne značilnosti pri vodenju in upravljanju bank, pri čemer bi izpostavili le naslednje:

  • banke so o njenih naložbah (kreditih) odločale na podlagi poslovnih, osebnih in interesnih povezav;
  • nepravilnosti, ki nakazujejo na sume storitve kaznivih dejanj se pojavljajo zlasti na ravni srednjega in višjega nivoja vodenja, v posameznih primerih tudi na strani kreditojemalcev;
  • vodstveni in vodilni kadri v bankah so odobravali kredite brez ustreznih in zadostnih zavarovanj, z neprimerno boniteto oceno idr.;
  • odobravali so kredite zelo izpostavljenim kreditojemalcem in prevzemali nase velika tveganja pri financiranju dvomljivih projektov, zlasti v tujini (države Balkana), in so že ob odobritvi naložb kazali na to, da jih bo nemogoče izpeljati in katerih donosnost je bila izjemno nizka ali tvegana;
  • ugotovljen je pomanjkljiv in nezadosten notranji in zunanji nadzor nad bančnim poslovanjem;
  • ugotovili smo nedoslednost pri ugotavljanju odgovornosti tako članov organov upravljanja kot tudi nadzora za neupravičene in slabe naložbe banke.


Dobra in slaba prakse pri obravnavi t. i. bančne kriminalitete

Preiskovalci NPU imajo na podlagi dosedanjega dela pri preiskovanju bančnih kaznivih dejanj največ izkušenj. Izpostavili so dve izkušnji, in sicer prvo, pozitivno, ki jo imajo pri preiskovanju kaznivih dejanj na škodo Hypo Alpe Adria Bank, in drugo, negativno, ki jo imajo pri preiskovanju kaznivih dejanj na škodo NLB.

Pri preiskavi kaznivih dejanj, storjenih na škodo bančne skupine Hypo Alpe Adria Bank, je bil način sodelovanja in pristop oškodovane banke zelo konstruktiven in za preiskavo izjemno koristen. Ta banka je za identifikacijo bančnih poslov, pri katerih naj bi bila storjena kazniva dejanja, najprej angažirala revizorsko forenzično družbo, nato najela specializirane pravne strokovnjake za kazensko in civilno pravno področje, ki so sestavljali kvalitetne posamezne prijave oz. kazenske ovadbe.

Po podaji kazenskih ovadb pa je banka kot oškodovanec z opisanim organizacijskim pristopom nudila tako preiskovalcem kot tudi SDT RS učinkovito podporo pri zbiranju in dokazovanju zakonskih znakov kaznivih dejanj in ugotavljanju odgovornosti posameznih nekdanjih bančnih uslužbencev, za katere je bilo sumiti, da so kot odgovorne osebe izvršili kazniva dejanja. Istočasno, s predkazenskimi postopki, je oškodovana banka v vseh primerih, ko je bilo to utemeljeno, sprožila tudi ustrezne delovno pravne postopke in vlagala odškodninske tožbe zoper odgovorne bančne uslužbence.

Takšno sodelovanje z banko je bilo mogoče doseči izključno zaradi dejstva, da so lastniki zamenjali celotno staro vodstvo banke z novim, od katerih so lastniki zahtevali brezpogojno sodelovanje in pomoč policiji in tožilstvu pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj in od njih terjalo ustrezno ukrepanje za povračilo povzročene premoženjske škode. Podoben pristop je uporabila tudi NKBM, zlasti pri angažiranju revizorske forenzične službe in vlaganja odškodninskih tožb zoper nekatere zaposlene bančne uslužbence in nudenja podatkov policiji.

Pri preiskavi kaznivih dejanj na škodo banke NLB pa preiskovalci ugotavljajo, da obstaja zgolj deklarativna pripravljenost vodstva banke za odkrivanje spornih bančnih poslov in ugotavljanje konkretne kazenske odgovornosti posameznikov, ki so sprejemali odločitve pri spornih poslih. Preiskovalci ocenjujejo, da je pasivnost vodstva banke posledica tega, da so tako v poslovodstvu kot tudi v nižjih vodstvenih mestih banke še zaposleni uslužbenci, ki so potencialno lahko bili udeleženi pri domnevno spornih bančnih poslih in pri katerih očitno ni namena in volje po sodelovanju z organi odkrivanja in pregona.

Izpostaviti je treba, da je že zdavnaj napočil čas, da država prevzame odgovornost za svoje premoženje v njenih bankah. Od države kot aktivne upravljavke svojega premoženja se pričakuje, da od poslovodstva bank zahteva brezpogojno sodelovanje z represivnimi organi.