Več kot 100 kriminalistov in policistov je včeraj na osmih hišnih preiskavah po Slovenji iskalo dokaze zoper mednarodno združbo, osumljeno kaznivih dejanj s področja zlorabe prepovedanih drog. Pri tem so zasegli več kot 70 kg prepovedanih drog, 31 oseb pa je osumljenih skupno 19 kaznivih dejanj. Z uspešno prodajo zaseženih prepovedanih drog bi kriminalna združba na ilegalnem tržišču lahko zaslužila med 500.000 in 700.000 evrov, s prodajo na drobno pa celo do 1 milijona evrov.

IMG 0924

Več informacij o uspešno zaključeni mednarodni preiskavi so na današnji novinarski konferenci podali pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije v Generalni policijski upravi Slavko Koroš, vodja Sektorja kriminalistične policije v Policijski upravi Koper Dean Jurić in predstavnik Europolove Enote za organizirano kriminaliteto Karol Koprivnansky.


Zvočni posnetek izjave Slavka Koroša (mp3) 

Zvočni posnetek izjave Deana Jurića (mp3) 

Zvočni posnetek izjave Karola Koprivnanskya (mp3) 

Zvočni posnetek novinarskih vprašanj in odgovorov (mp3) 


Na osmih hišnih preiskavah več kot 100 kriminalistov in policistov

Včeraj, 9. julija, je več kot 100 kriminalistov in policistov policijskih uprave Koper, Nova Gorica, Novo mesto in Ljubljana v sodelovanju z Generalno policijsko upravo v zgodnjih jutranjih urah začelo zaključne aktivnosti večmesečne kriminalistične preiskave zoper organizirano mednarodno združbo, ki se je ukvarjala s tihotapstvom in preprodajo prepovedanih drog. Na območjih Nove Gorice, Novega mesta, Ljubljane, Logatca in Vrhnike so opravili osem hišnih preiskav in prijeli 31 osumljencev.

Koprski kriminalisti so sprožili kriminalistično preiskavo novembra 2013, in sicer na podlagi zaprosila Italijanskih varnostnih organov Questure di Trieste. Italijanski varnostni organi so namreč zaznali dnevne nakupe prepovedanih drog, ki so jih njihovi državljani opravili v Sloveniji, pri čemer je bil kot prodajalec drog identificiran 39-letni državljan Slovenije z bivališčem na območju Nove Gorice. Omenjeni se je ukvarjal s preprodajo manjših količin heroina in kokaina, koprskim kriminalistom pa je bil iz preteklosti znan, saj je bil že obravnavan zaradi zlorabe prepovedanih drog.

Od konca novembra 2013 je vodenje in usmerjanje preiskave prevzelo Okrožno državno tožilstvo v Kopru, kasneje pa Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. Koprski kriminalisti pa so pričeli spremljati ilegalno dejavnost tudi z uporabo različnih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih omogoča Zakon o kazenskem postopku.

Z zbiranjem obvestil o dejavnosti osumljenega slovenskega državljana, so kriminalisti kmalu ugotovili, da 39-letnik sodeluje s široko organiziranim krogom slovenskih, hrvaških in kosovskih državljanov, ki so imeli organizirano in razvejano tihotapsko mrežo za dobavo večjih količin konoplje, heroina in kokaina na relaciji Albanija-Kosovo-Srbija-Hrvaška-Slovenija-Avstrija-Nemčija-Švica. V preiskavi je bilo skupno identificiranih kar 36 osumljencev, od tega 8 slovenskih državljanov, 1 hrvaški državljan, 11 kosovskih državljanov, 3 avstrijski državljani, 2 nemška državljana, 3 državljani Italije, 7 državljanov Srbije in 1 državljan Romunije.

Za slovenske, srbske in hrvaške osumljence je bilo značilno, da so se angažirali predvsem pri zagotavljanju logistične podpore pri tihotapstvu prepovedanih drog z območja Kosova v države Evropske unije. Vpleteni avstrijski, italijanski in nemški državljani so kupovali večje količine pretihotapljenih drog, osumljeni kosovski državljani pa so skrbeli za organizacijo tihotapstva in nadaljnjo prodajo prepovedanih drog. Glede na ugotovitve o vpletenosti osumljencev iz več različnih držav je koprska kriminalistična policija s posredovanjem Uprave kriminalistične policije in Europola začela pri preiskavi mednarodne kriminalne združbe tesno sodelovati z varnostnimi organi Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Švice, Italije, Bosne in Hercegovine, Eulexa iz Kosova in kosovske policije.

Med preiskavo je bilo glede na ugotovitve iz prikritih preiskovalnih ukrepov in v sodelovanju z varnostnimi organi drugih držav EU prijetih več kurirjev in kupcev, zasežene pa so bile tudi različne količine prepovedanih drog:

  • 10. novembra 2013 zaseženih 41 g kokaina državljanu Italije, ki je drogo kupil od 39-letnega osumljenca z območja Nove Gorice,
  • 15. januar 2014 zaseg 1,6 kg heroina v Švici in prijetje dveh kurirjev, državljanov Albanije in Kosova,
  • 7. februar 2014, zaseg 8 kg konoplje v Avstriji in prijetje kurirja, državljana Kosova,
  • 26. februar  2014, zaseg 290 g kokaina v Avstriji in prijetje državljana Srbije,
  • 16. marec 2014, zaseg 19,26 kg konoplje na srbsko-hrvaškem mejnem prehodu Ilok in prijetje kurirja, državljana Hrvaške,
  • 4. april 2014, zaseg 0,5 kg heroina v Avstriji in prijetje kurirjev, državljana Avstrije in državljanke Srbije,
  • 14. april 2014, zaseg 13,9 kg konoplje v Nemčiji in prijetje kupca, državljana Nemčije,
  • 16. april 2014, zaseg 2,5 kg konoplje v Avstriji in prijetje kurirja, državljana Slovenije,
  • 16. maj 2014, zaseg 16,4 kg konoplje na mejnem prehodu Slovenska Vas in prijetje kurirja, državljana Slovenije,
  • 15. junij 2014, zaseg 8,6 kg heroina v Avstriji in prijetje kurirja, državljana Srbije.  

Skupno je bilo v kriminalistični preiskavi zaseženih več kot 70 kg prepovedanih drog in sicer 10,7 kg heroina, 60 kg konoplje in 331 g kokaina. Ocenjujemo, da bi si lahko kriminalna združba z uspešno prodajo zaseženih prepovedanih drog na ilegalnem tržišču pridobila protipravno premoženjsko korist v višini najmanj med 500.000 in 700.000 evrov, v primeru prodaje drog na drobno pa tudi do 1 milijona evrov.

Za uspešno identifikacijo in razbitje delovanja mednarodne združbe je bila ključna začetna informacija italijanskih policistov, v sami preiskavi pa tesno sodelovanje več policij, v koordinaciji Europola in koprskega okrožnega državnega tožilstva ter specializiranega državnega tožilstva. Sodelovanje med policijami je temeljilo na dnevnih analizah ugotovitev kriminalistične preiskave, sprejemanju skupnih odločitev o konkretnih operativnih aktivnostih ter izvajanju skupaj dogovorjenih aktivnosti, vse s ciljem čim širše identifikacije vpletenih osumljencev in, v zaključni fazi, učinkoviti razgradnji celotne združbe.

Zoper posamezne osumljence, ki so bili prijeti s strani avstrijskih, švicarskih, italijanskih, hrvaških in nemških varnostnih organov, bodo kazenske ovadbe na svoja državna tožilstva podali pristojni organi teh držav.

S strani koprskih kriminalistov je bilo na pristojno državno tožilstvo zoper preiskovano kriminalno združbo podana kazenska ovadba, v kateri se 31 osumljencem očita skupno 19 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186 čl. Kazenskega zakonika. Za tovrstno kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora od 3 do 15 let.

Zaključena mednarodna preiskava jasno kaže na to, da brez intenzivnega mednarodnega sodelovanja slovenske kriminalistične policije s policijami drugih držav, pristojnimi tožilstvi in Europolom ne bi bila tako uspešna oz. bi bila odkrivanje in pregon tovrstne kriminalitete precej omejena. Slovenska kriminalistična policija je pri preiskavi tej zadevi sodelovala tako z agencijo Europol, kot tudi neposredno z varnostnimi in pravosodnimi organi držav Nemčije, Avstrije, Švice, Kosova, Hrvaške, Italije in Bosne in Hercegovine. Rezultat tega sodelovanja so zasegi večjih količin prepovedanih drog v Sloveniji in tujini ter prijetja sodelujočih pri tihotapljenju prepovedanih drog. Tako so bile poleg zaseženih drog v Sloveniji zasežene prepovedane droge tudi na Hrvaškem (19 kg konoplje), Italiji (41 g kokaina), Avstriji (10,5 kg konoplje in 9 kg heroina), Nemčiji (14 kg konoplje) in Švici (1,6 kg heroina.)

 

Slovenija je še vedno pomembna država na t. i. balkanski poti

Uspešno zaključena mednarodna kriminalistična preiskava je dokaz, da je območje Slovenije še zmeraj pomemben dejavnik pri trgovini s prepovedanimi drogami na t. i. balkanski poti. Pri nas se križajo prometne poti med jugovzhodno in zahodno Evropo, ki jih uporabljajo različne kriminalne združbe za tihotapljenje prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu, orožja, eksplozivnih snovi in ljudi.

Pri sodelovanju kriminalističnih policij sta pomembni dve področji, in sicer skupno preiskovanje konkretnih zadev ter izmenjava operativnih podatkov preko Interpola, Europola itd. Večina preiskav trgovine s prepovedanimi drogami iz zadnjega obdobja ima mednarodne razsežnosti, zaradi česar je to trgovino nemogoče učinkovito omejevati brez okrepljenega sodelovanja vseh vpletenih držav tako v okviru policijskega kakor tudi pravosodnega sistema. Vloga Slovenije na področju omejevanja nezakonitega prometa na balkanski poti se vedno bolj krepi, saj prevzemamo tudi vlogo povezovalke varnostnih struktur v regiji.

Za balkansko pot je značilna prepletenost legalne trgovine z nelegalno. Ko jo omenjamo, jo najpogosteje povezujemo s trgovanjem s prepovedanimi drogami vseh vrst in s tem povezanim mednarodno organiziranim kriminalom. Mednarodno tihotapljenje opiatov, še zlasti heroina, je definiralo balkansko pot, ki predstavlja evropski podaljšek tihotapskih tokov, ki se pričnejo v Afganistanu in preko Irana ter Turčije vodijo v smeri Evrope. Tradicionalna balkanska pot je za nezakonit prevoz prepovedanih drog danes dvosmerna, obseg tihotapljenja pa se je še povečal. Heroin, konoplja, vedno bolj pa tudi kokain se prevažajo v države EU, medtem ko se sintetične droge transportirajo v smeri proti vzhodu. Iz evropskega dela Turčije se balkanska pot razdeli v tri veje: južno, srednjo in severno pot. Za Slovenijo je zlasti pomembna srednja balkanska pot, ki pelje preko Turčije, Bolgarije, držav nekdanje Jugoslavije in Slovenije v države zahodne Evrope. Vendar to območje ni zanimivo zgolj z vidika tihotapljenja prepovedanih drog, saj po njem potekajo tudi druge kriminalne aktivnosti.

Trenutni podatki kažejo, da je Slovenija tradicionalen trg prepovedanih drog, kjer so tržno pomembne zlasti konoplja, heroin in kokain. V zadnjih letih se na območju večjih urbanih središč zaznava tudi povečana prisotnost sintetičnih drog. Slovenske kriminalne združbe so usmerjene v tihotapljenje in preprodajo vseh vrst prepovedanih drog. Ključno vlogo pri distribuciji prepovedanih drog imajo večja urbana središča (Ljubljana, Celje, Kranj, Novo mesto, Maribor, Koper), od koder se oskrbujejo kriminalne združbe in kriminalno aktivni posamezniki, ki delujejo na lokalni in ulični ravni.

Problematika prepovedanih drog je pomemben generator številnih oblik odklonskih pojavov kot so npr. nasilje, klasična kriminaliteta, kršitve v prometu, prekrški javnega reda in miru itd. Ti varnostni pojavi so posledica uživanja in ulične preprodaje prepovedanih drog. Najpogosteje pri tem govorimo o t. i. sekundarni kriminaliteti, ki skladno s problematiko prepovedanih drog narašča. Pri tem gre za premoženjsko kriminaliteto, ki jo povzročajo odvisniki od prepovedanih drog s tatvinami, vlomi, ropi, goljufijami in drugimi podobnimi nasilnimi in drznimi ravnanji.

Največja neposredna grožnja varnosti s strani mednarodnih tokov prepovedanih drog pa so veliki dobički, ki jih ta ustvarja. Ti se v obliki posrednih in neposrednih investiciji pogosto transformirajo v zakonite finančne prilive, s čimer ti nezakonito pridobljeni dobički postanejo legalizirani. Ta vlaganja potekajo predvsem v državah in regijah, kjer se nahajajo vodilni člani kriminalnih združb.

V okviru Europola se letno izmenja več kot pol milijona informacij, pri čemer je Slovenija glede na število prebivalstva na šestem mestu po številu izmenjanih informacij. Znotraj Europola se še vedno okoli tretjina informacij nanaša na področje prepovedanih drog, če gledamo samo našo izmenjavo informacij z Europolom, pa je ta odstotek precej višji. Za prepovedanimi drogami sledi področje premoženjske kriminalitete (ropi 18 %). Zato je slovenska policija zaželen partner, ne samo pri operativnih zadevah, temveč tudi pri načrtovanju strateških pristopov za zahodni Balkan.

 

Policija letos obravnavala za 62 % več kaznivih dejanj s s področja prepovedanih drog

Statistični pokazatelji v letošnjem letu kažejo na uspešno delo slovenske policije na področju preprečevanja ponudbe prepovedanih drog. Tako je bilo v letošnjem prvem polletju evidentiranih skoraj 62 % več  kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog (čl. 186 in 187 Kazenskega zakonika) kot pa v enakem lanskem obdobju (895 v prvem polletju 2013).