V Muzeju slovenske policije je v ponedeljek, 1. decembra 2014, potekal Muzeoforum, ki ga je Slovensko muzejsko društvo organiziralo v sodelovanju z Muzejem slovenske policije. Tema dogodka je bila etika v muzejih in ravnanje z ostanki živih organizmov, s svojimi prispevki pa so sodelovali priznani in ugledni domači in tuji gostje.

V Policijski akademiji domuje muzej slovenske policije, ki s skoraj stoletno zgodovino spada med starejše v svetu in je bil kot specialni nacionalni muzej večino svojega obstoja namenjen in dostopen le tistim, katerih delo se je vezalo na zatiranje kriminalitete. Za širšo javnost je začel odpirati svoja vrata šele pred leti.

V pozdravnem nagovoru je direktor Policijske akademije Danijel Žibret izrekel dobrodošlico domačim in tujim strokovnjakom z muzejskega področja. Izpostavil je, da želi sodobna slovenska policija v svojem muzeju, poleg ohranjanja in predstavljanja policijske dediščine in zgodovine, preventivno osveščati javnost o kriminaliteti in pri tem slediti svojemu temeljnemu poslanstvu: zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja ob spoštovanju najvišjih standardov varovanja človekovih pravic. Cilj Muzeja slovenske policije je razvijati muzejsko dejavnost v smeri sodobnih muzeoloških premikov in njegova vrata odpirati najširši publiki.

 

IMG 7548

 

O etičnem kodeksu v muzejih je spregovoril direktor Nacionalnih muzejev iz Liverpoola, dr. David Fleming, nosilec reda britanskega imperija. Fleming po celem svetu predava o vodenju in upravljanju muzejev, o mestnih zgodovinskih muzejih, o socialni vključenosti, človekovih pravicah in politiki ter o muzejski etiki. Nacionalni muzeji iz Liverpoola so ena od največjih muzejskih organizacij na svetu, njihovo poslanstvo je prevzeti vodilno vlogo v svetovnem merilu na področju vključujočih muzejev. Svoj uspeh merijo po tem, kako dobro jim uspeva povezovati lokalno-regionalne vloge z nacionalnimi in mednarodnimi dolžnostmi. Samo v lanskem letu so zabeležili tri milijone obiskovalcev.

Etične dileme eksponatov iz policijskega muzeja je predstavila umetnostna zgodovinarka, kustodinja in vodja Muzeja slovenske policije, Darinka Kolar Osvald. Predstavila je lastno izkušnjo soočanja s specifičnim muzejskim gradivom od takrat, ko je nastopila delo v policijskem muzeju.

Uroš Vidmar, univerzitetni diplomirani politolog, zaposlen v Centru za raziskovanje in socialne veščine v Policijski akademiji, je v središče prispevka o mejah človekovega dostojanstva postavil človeka, njegovo veličino in vrednost. Izpostavil je temeljno človekovo dostojanstvo, kdaj se to začne in kdaj konča, in opozoril na osnovno dolžnost spoštovanja slehernega posameznika.

Likovna umetnica, Alenka Pirman, je predstavila razstavo Primer. Umetnost in kriminaliteta., ki jo je leta 2005 predstavila skupaj z Biserko Debeljak in Igorjem Zabelom v Mali galeriji. Kot je poudarila, je metodološka razstava izhajala iz razmisleka o statusu dokumenta pri konstrukciji umetniškega dela oz. kaznivega dejanja. Dokumente konkretnega primera je umetnica postavila tako, da se je izognila manipulaciji z gradivom za doseganje likovnega ali spektakularnega učinka in obenem prikrila identiteto žrtev in storilca. Sočasno z Muzeoforumom v Muzeju slovenske policije poteka rekonstrukcija te geste, zato so diskusijo o razstavi nadaljevali kar "in situ", ob ogledu Muzeja slovenske policije.

 

IMG 7571

 

Arheolog, kustos za srednji vek in vodja dokumentacijske službe Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Martin Horvat, je v svojem predavanju od grobišča do depoja govoril o etičnih vprašanjih in dilemah, s katerimi se arheologi srečujejo med izkopavanji najdišč - grobišč in kasneje pri muzealizaciji pridobljenega gradiva. Kadar gre za dobro ohranjene človeške posmrtne ostanke in otroške grobove, so dileme zaradi občutljivosti še večje. "Za večino muzejskih predmetov, ki so bili pridobljeni z izkopavanjem, velja da je prenos arheološkega konteksta v muzeološki kontekst ključnega pomena za njihovo interpretacijo, je dejal Horvat.

Pod mentorstvom dr. Jožeta Hudalesa je skupina študentov podiplomskega študija etnologije in kulturne antropologije raziskovala popis rudarsko-etnološke kulturne dediščine na območju Rečice. Tajda Blazinšek, Rok Košir, Urška Nemec in Mateja Slovenc so predstavili dediščino rudnika Huda jama, v katerem je bilo leta 2009 odkrito množično grobišče iz leta 1945. Raziskovalci so maja letos v okolici Laškega opravili sondažno raziskavo o odnosu domačinov do rudarske dediščine in se skozi pogovore z večino upokojenimi rudarskimi delavci vključili v njeno rehabilitacijo, namen pa je ustanovitev skupnostnega muzeja.

O dvojni dilemi pri razstavljanju posmrtnih ostankov pa sta razpravljala dr. Alenka Bartulovič, docentka za področje socialne in kulturne antropologije, ki je zaposlena kot raziskovalka na Oddleku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, in dr. Dan Podjed, znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki se raziskovalno največ posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami. Ob razstavljanju človeških teles v muzejih se pojavijo tudi etične dileme, ki so povezane z desubjektivizacijo posmrtnih ostankov. V prispevku sta se osredotočila na dva primera takšnih ostankov v slovenskih muzejih: na jermen iz človeške kože, ki je razstavljen v Pokrajinskem muzeju Celje, in na "čanco", skrčeno in preparirano glavo pripadnika južnoameriškega staroselskega ljudstva Hivaro (Jivaro) oziroma Švar (Shuar), ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.

 

IMG 7551

 

Dr. Staša Tome, doktorica bioloških znanosti in muzejska svetnica iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, se ukvarja predvsem s komuniciranjem in interpretacijo kulturne dediščine. V svojem predavanju je na primeru kačona Čoneta predstavila s kakšnimi dvomi in očitki se spopadajo ob učinkoviti interpretaciji naravoslovnih vsebin in osvetlila rešitve, ki so skladne s kodeksom splošne človeške in profesionalne muzejske etike.

Diplomirana umetnostna zgodovinarka in etnologinja, Jerneja Batič, ki je večino svoje poklicne poti posvetila varovanju kulturne dediščine, je govorila o etičnem kodeksu za naravoslovne muzeje in predstavila njegove glavne poudarke. Končno obliko je dobil oktobra 2011, poglobljeno pa obravnava posebna vprašanja, povezana z vedami o življenju in Zemlji.

Muzeoforum, ki ga je vodila Elizabeta Petruša Štrukelj, se je zaključil s pogovorom v obliki odprtega foruma. Tema je med udeleženci zbudila veliko zanimanja in vprašanj. Na vsa skoraj ni bilo mogoče odgovoriti, zato bo o ravnanju z ostanki živih organizmov in muzejski etiki v strokovnih krogih zagotovo treba še kdaj spregovoriti.