Vodstvo policije je na novinarskih konferencah in v različnih izjavah že večkrat posredovalo verodostojne in objektivne informacije o postopkih policije in ugotovitvah kriminalistične preiskave primera na Oražnovi ulici ter tako zavrača navedbe v nekaterih medijih, da bi pri tem javnosti posredovalo neresnične informacije. Generalni direktor policije tako ne razmišlja o odstopu in ga tudi ne bo ponudil ministrici za notranje zadeve.
Policijska uprava Ljubljana je po do sedaj zbranih ugotovitvah v začetku marca 2010 na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podala poročilo na podlagi 10. odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku, ker na podlagi zbranih obvestil in dokazov glede smrti pokojnika in suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali (po 341. členu KZ-1) ni bilo podlage za podajo kazenske ovadbe. Policija je v skladu z Zakonom o kazenskem postopku o vseh zbranih ugotovitvah obvestila pristojno državno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek, prav tako pa na novinarski konferenci tudi javnost. Policija pri tem zavrača namigovanja, da bi vodila kriminalistično preiskavo v nasprotju z zakonskimi pooblastili in kriminalistično stroko.
Na novinarski konferenci je bilo poudarjeno, da iz zbranih obvestil, ogleda kraja dogodka, obdukcije na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, sekcij psov in dodatnih preiskav na Nacionalnem veterinarskem inštitutu, DNK preiskav človeških in živalskih bioloških sledi ter toksikoloških preiskav na Inštitutu za sodno medicino in Nacionalnem veterinarskem inštitutu izhaja, da obstajajo (zgolj) razlogi za sum, da bi lahko vsi trije psi dobili poškodbe določenih delov telesa kot posledice izvršitve kaznivega dejanja mučenja živali.
Nacionalni veterinarski inštitut nam je posredoval mnenje, iz katerega je razvidno, da na podlagi patoanatomskih in patohistoloških sprememb v določenih delih posameznih psov ne morejo nedvoumno in zanesljivo povezati teh sprememb z morebitno zlorabo psov z uporabo predmeta, najdenega na kraju dogodka, prav tako pa tega ne morejo izključiti. Navedli so tudi več možnih vzrokov, zaradi katerih bi lahko poškodbe na psih nastale. V poročilih o opravljenih preiskavah Nacionalnega veterinarskega inštituta so tako opisane le poškodbe na psih, ne pa tudi, kako so te poškodbe nastale, kar pa je ključnega pomena za potrjevanje suma, da je bilo kaznivo dejanje mučenje živali storjeno. Ta del preiskave je policija zaključila in ga bo nadaljevala izključno v primeru, da bo pristojno državno tožilstvo zahtevalo izvedbo dodatnih aktivnosti.
PU Ljubljana je po prejetem obvestilu o dogodku na Oražnovi ulici v Ljubljani na kraj poslala več policijskih patrulj, ki so najprej zagotovile varnost ljudi in s tem omogočile pogoje za varno nudenje zdravniške pomoči poškodovanemu, zavarovale kraj dogodka in ugotovile okoliščine samega dogodka. Ob prihodu na kraj so policisti najprej odvrnili napad psov na lastnika in sebe, pri čemer so enega psa s strelnim orožjem usmrtili, druga dva psa pa sta se zatekla v uto na dvorišču.
Policisti so kraj varovali do prihoda pristojnih služb - veterinarskega inšpektorja, ki je nato odredil njuno usmrtitev - evtanazijo. Delavca Živalskega vrta Ljubljana sta psa, ki so ju varovali policisti, omamila, vendar sta psa kljub vbrizganemu sredstvu postala napadalna. Za zagotovitev varnosti vseh prisotnih so policisti s strelnim orožjem psa usmrtili. Po strelih sta delavca Živalskega vrta psom vbrizgala še evtanazacijsko sredstvo. Ves postopek evtanizacije je vodil veterinarski inšpektor.
Policisti so tako na kraju storili vse potrebno, da so zagotovili varnost vsem prisotnim in da so ti lahko neovirano opravili delo v okviru svojih pristojnosti. Ponovno poudarjamo, da so policisti in kriminalisti PU Ljubljana svoje delo opravili operativno popolnoma samostojno, strokovno in zakonito, v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku.