Europol je v ponedeljek, 19. junija 2017, s partnerji, med katerimi je tudi Slovenija oz. slovenska policija, začel preventivni projekt Reci ne, s katerim opozarja na vzroke in posledice izsiljevanja ter spolnih zlorab otrok in mladostnikov na spletu. Namen preventivnega projekta je opozoriti na pasti, ki prežijo na otroke in mladostnike pri brezskrbni rabi interneta, ter svetovati, kako preprečiti in kako reagirati v primerih, ko že pride do izsiljevanja.

 

IMG 3499

 

Vsebino Europolovega preventivnega projekta in spletne pasti je v današnji izjavi podrobneje opisal Anton Toni Klančnik, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

Zvočni posnetek izjave in novinarskih vprašanj

 

Pri Europolu so v okviru kampanje izdelali tudi posebno spletno stran, kjer so dostopne vse informacije o projektu. Na spletni strani so med drugim objavljene povezave na video, ki je bil izdelan prav za namen osveščanja. Video je preveden v 23 evropskih jezikov, tudi v slovenskega. Film je preveden tudi v madžarski in italijanski jezik in tako dostopen tudi manjšinam, saj smo želeli zajeti čim širšo populacijo v Sloveniji.

 

video foto

Reci ne

madžarski jezikitalijanski jezik

Kam se lahko obrnete po pomoč:

 

Policija: pokliči številko 113

Safe.si - center za varnejši internet

TOM - telefon za otroke in mladostnike 116111

Spletno oko - točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

 

Ne postanite tarča spletnega izsiljevanja z golimi posnetki ali fotografijami!

 

 

Življenje mladostnikov je močno vpeto v internet, v sodobne tehnologije. Digitalni svet je skorajda že postal način njihovega življenja in osebnega razvoja. Brezskrbna uporaba interneta pa ima svoje pasti. Na spletu so namreč tudi uporabniki, ki iščejo mladoletne žrtve in si pridobijo njihovo zaupanje, da bi jih kasneje lahko izsiljevali, bodisi za spolne namene bodisi za denar. Takšni storilci so prisotni povsod, kjer se nahajajo tudi mladi - igrajo spletne igre, obiskujejo klepetalnice, namenjene mladim, obiskujejo spletne strani za otroke, družabna omrežja itd.

 

Z objavljanjem podatkov o sebi tako rekoč skoraj javno sporočamo neznanim osebam podrobnosti iz svojega življenja (po čem hrepenimo, kaj nas moti, kaj sovražimo, kaj občudujemo, katero glasbo poslušamo, kateri so najljubši filmi itn.). Vse te podatke lahko uporabniki spleta izkoristijo, da se žrtvi približajo in vzpostavijo stik z njo. Pretvarjajo se, da so njihovi vrstniki, da so prikupne osebe moškega ali ženskega spola, pri čemer uporabljajo tudi ustrezno izrazoslovje, npr. sleng, in tematike, ki so mladim blizu.

 

Ko navežejo stik, pričnejo s stopnjevanjem pritiska na žrtev tako, da jim žrtev nekritično sledi in nezavedajoč se posledic izpolnjuje storilčeve napotke, katerih namen je lahko spolne ali finančne narave.

 

Spolni nameni storilcev:

  • storilec želi od žrtve pridobiti fotografije ali vsebine spolne narave
  • na podlagi pridobljenih fotografij pa se začne izsiljevanje, lahko pride tudi do zahteve po srečanju

 

Finančni namen storilcev:

  • ko storilci pridobijo posnetke mladostnikov, se začnejo zahteve po odškodnini, nakazilu denarja na različne račune, tudi s kripto valutami

 

Prav takšni zgodbi sta predstavljeni v videu.Prikazani zgodbi sta odraz realnega življenja, saj se policisti po vsej Evropi dnevno srečujemo s takšnimi prijavami ali vsaj informacijami, ki nakazujejo, da se je to nekomu zgodilo.

 

Slovenska policija letno obravnava okoli 10 tovrstnih primerov, vendar obstajajo ocene, da je takšnih zlorab verjetno veliko več, le da nikoli niso prijavljene.

Ko gre za tovrstne spletne zlorabe in izsiljevanja, so storilci lahko posamezniki ali organizirane združbe, njihov namen je lahko spolne ali finančne narave.

Zahtevani zneski za plačilo so razmeroma nizki, gibljejo se nekje med 20 in 150 evrov.

Storilci so tako iz Slovenije kot iz tujine. So različnih profilov in izobrazbe, prihajajo iz različnih okolij, skupno pa jim je, da so večinoma samotarji, brez družabnega življenja.

Storilci so večinoma moškega spola.

 

 

IMG 3528

 

 

  • Ne objavljajte svojih osebnih podatkov niti intimnih fotografij!

Pomembno je, da se mladostniki zavedajo, da z vsako objavo na internetu puščajo svoje sledi, ki jih lahko nekdo izkoristi, tudi kasneje v življenju. Kljub temu, da je namen interneta raziskovanje in namen družabnih omrežij povezovanje oseb z enakimi interesi po vsem svetu, je nujna velika mera previdnosti. Osebe "na drugi strani" namreč mogoče niso to, za kar se izdajajo.

 

Ko preide komunikacija na spolne vsebine, če že ne prej, je treba osebo blokirati oz. z njo prekiniti stik. Pri tem se je dobro seznaniti z varnostno politiko internetne platforme, ki se uporablja za komunikacijo.

 

Vsebin (fotografij intimnih delov telesa), ki so povezane s spolnostjo, ni priporočljivo pošiljati niti znancem niti prijateljem. Ko je fotografija odposlana, nad njo nimamo več nadzora in nikoli ne vemo, kaj bo s fotografijo storil prejemnik, tisti trenutek ali kasneje. Pogosto se srečujemo s primeri, ki imajo skupen imenovalec: zlorabo zaupanja in prijateljstva.   

 

Osebni podatki in podatki o bližnjih naj ostanejo zasebni. Nobene potrebe ni, da bi jih delili z neznanimi osebami. Ne objavljajte jih oz. uporabljajte nastavitve zasebnosti, ki jih ponujajo ponudniki različnih aplikacij.

 

Z objavami t. i. fotografij s profilov, vzdevkov, ki so kakor koli povezani spolnostjo, lahko pri ostalih uporabnikih pustimo napačen vtis.

 

 

  • Kako vedeti, da "tisti na drugi strani" ni to, za kar se izdaja?

Pomemben znak, da ni vse tako, kot je bilo mladostniku sprva predstavljeno, so tudi nenavadne prošnje sogovornika:

  • pojavi se prošnja, "a lahko greva 'na kamero'"
  • sogovornik se noče pokazati in trdi, da je njegova kamera pokvarjena
  • sogovornik zaprosi, da se "umakneta v drugo aplikacijo, v drugo sobo ali klepetalnico, kjer bo več miru, na 'private messages'"
  • sogovornik prosi, da komunikacija ostane "njuna majhna skrivnost"
  • sogovornik sprašuje, "ali si sam/sama doma"

 

 

  • Starši, bodite pozorni in otroku predstavite nevarnosti spleta

Starši morajo otrokom nuditi vso podporo tako pri raziskovanju spleta kot pri nastavitvah zasebnosti, ki jih ponujajo posamezne aplikacije. Vzpostavljeno mora biti zaupanje. Starši morajo otroke seznaniti, kaj pomeni varovanje osebnih podatkov, katere pasti jih čakajo in kako se jim izogniti.

 

 

  • Kaj storiti, ko postanem žrtev zlorabe ali izsiljevanja na spletu?

Če se zgodi spolna zloraba na internetu, mladostnika ne smemo obsojati, saj je nekdo izkoristil njegovo zaupanje. Pomagajte mu.

  • Komunikacijo, ki je potekala med otrokom in storilcem, je treba shraniti - nikar je ne izbrišite!
  • Komunikacijo z osebo je treba prekiniti.
  • Ne nakazujte denarja.
  • Ne pošiljajte dodatnih fotografij.
  • Poiščite pomoč, zaupajte se prijatelju, staršem, svetovalnim delavcem itd.
  • Kar se je zgodilo, prijavimo policiji.

 

 

Evropske policije so združile moči in pričele s kampanjo Reci ne!, ki jo podpira tudi Europol. V okviru kampanje je bilo pripravljenega veliko gradiva, namenjenega osveščanju o tej problematiki. Kampanja tudi nudi informacije o zaščiti zasebnosti, o možnosti prijave in ustreznem odzivanju slehernega izmed nas.