Samo v letošnjem letu je bilo v Sloveniji že 200 otrok žrtev spolnih napadov, statistični podatki pa kažejo, da se kar 85 odstotkov tovrstnega nasilja zgodi tam, kjer naj bi se otroci počutili najbolj varne: v družini. "Zato je čas, da se vsi skupaj zavzamemo za še bolj učinkovito in celovito delo na tem področju," je ob odprtju današnjega strokovnega posveta o zaščiti otrok pred spolnimi zlorabami poudarila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.

101123 00230184

 

Za boj proti spolnemu nasilju nad otroki so potrebni multidisciplinaren pristop, izmenjava znanja in izkušenj ter ustrezna komunikacija med odgovornimi institucijami in civilno družbo. Zato smo posvet v Policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve organizirali v sodelovanju z Informacijskim uradom Sveta Evrope v RS, Društvom SOS telefon in Društvom za nenasilno komunikacijo. Udeležili so se ga številni strokovnjaki in strokovnjakinje, ki so vključeni v reševanje te problematike.

Preprečevanju spolnih zlorab otrok, pregonu in obravnavi storilcev ter predvsem zaščiti žrtev je namenjena Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki je začela veljati julija letos, Slovenija pa je še ni ratificirala. Konvencija postavlja v ospredje dobrobit otrok in varuje njihovo korist. Vsebuje ukrepe in storitve za zaščito žrtev, uvaja ukrepe za vzpostavitev psihološke, zdravstvene in pravne pomoči, prijazne sodne postopke ter ukrepe za spoštovanje in upoštevanje otrokovih potreb in pravic. Prav tem ukrepom smo na današnjem posvetu namenili posebno pozornost.

 

101123-00230188

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je ob odprtju posveta v Policijski akademiji v Tacnu dejala, da je družina "prizorišče zastrašujoče visokega odstotka spolnega nasilja", čeprav bi morala biti posameznikovo zatočišče pred družbenimi pritiski, nekakšna "oaza miru in zasebnosti." Po statističnih podatkih se namreč v družinskem okolju zgodi kar 85 odstotkov tovrstnega nasilja. Otroštvo je najbolj ranljivo obdobje človeškega življenja, zato spolno nasilje na duševnosti mladega človeka pusti trajne brazgotine, ki jih ne more odpraviti nobeno zdravilo. "Zato je preprečevanje takega nasilja prav tako pomembno kot odkrivanje kaznivih dejanj, povezanih s spolnim in siceršnjim nasiljem nad otroki," je poudarila ministrica.

Po njenem je skrajni čas, da tej problematiki namenimo več pozornosti: "Da s preventivnimi akcijami opozarjamo otroke, kdaj dotiki njihovih bližnjih doma ali v šoli postanejo zloraba in kako morajo ravnati v takih primerih oz. na koga se lahko obrnejo." Današnji posvet je priložnost, da strokovno osvetlimo to področje in ugotovimo, na kakšen način lahko še izboljšamo naše ukrepe. Posebej nas zanimajo tudi predlogi nevladnih organizacij, ki imajo bogate in neposredne izkušnje na tem področju. "Posvet je uvod v obsežno kampanjo ozaveščanja ljudi, ki jo na Ministrstvu za notranje zadeve in v Policiji načrtujemo v prihodnjem letu," je še napovedala Katarina Kresal.

Nagovor ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal (velja govorjena beseda) 

 

101123 00230199

 

Po besedah varuhinje človekovih pravic dr. Zdenke Čebašek Travnik se je v zadnjih petih letih na področju varovanja človekovih pravic zgodilo veliko; večinoma v korist otrok. Po njenem je nujno, da se v reševanje obravanane problematike vključijo vse pristojne institucije (šole, socialne službe, tožilstvo ...), ne le notranje ministrstvo in policija, in da je pomoč dostopna vsem otrokom: "Ne smemo dopustiti, da bi žrtve zlorab ostale same, če se institucije še niso dogovorile o svojih pristojnostih!" Med drugim je opozorila tudi na posebno občutljivost, s katero bi morali mediji poročati o žrtvah, saj se z njihovo identifikacijo žrtvam povzroči še dodatna škoda.

Minister za pravosodje Aleš Zalar pa je ob odprtju posveta spregovoril o nujno potrebnih spremembah zakonodaje, s katerimi bi učinkoviteje zaščitili otroke pred nasilnimi dejanji. Dejal je, da si njegovo ministrstvo prizadeva za ratifikacijo konvencije, ki je eden večjih dosežkov Sveta Evrope glede zaščite otrok. Kot je razložil, je Slovenija konvencijo že podpisala, za samo ratifikacijo pa še vedno obstajajo ovire, ki bodo odpravljene s spremembo Kazenskega zakonika. Vladi in državnemu zboru naj bi novo različico kazenskega zakonika predložili naslednje leto. Obenem je Zalar spomnil, kako poskuša ministrstvo za pravosodje pomagati žrtvam nasilja, in sicer z olajšanim dostopom do odškodnin.

 

101123 00230192

 

Udeležence je nagovorila tudi namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar. Tudi po njenih besedah je vse preveč otrok, ki so prikrajšani za radosti otroštva, ki ne poznajo otroške razposajenosti in živijo v nenehnem strahu: "Preveč je otrok, ki se srečujejo z različnimi oblikami nasilja, trpinčenja in zlorab. Ena najbolj grozljivih oblik, ki nepovratno zatre nedolžnost tega obdobja, je zagotovo spolno nasilje."

Žal pa je odkrivanje in dokazovanje spolnega nasilja izjemno težko, je povedala mag. Bobnarjeva, ki se je tudi sama kot kriminalistka in vodja skupine kriminalistov vrsto let ukvarjala s to kriminaliteto. Po njenem mnenju so postopki odkrivanja in preiskovanja spolnih zlorab obremenjujoči že za tiste, ki jih obravnavajo, in težko si je predstavljati, kakšno stisko takrat doživljajo šele otroci.

"Zato je nujno, da preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj poenostavimo, pri tem poskušamo najti tudi čim več materialnih dokazov. V zadnjih letih smo na tem področju naredili že veliko. Zvišali smo predpisane kazni za tovrstna kazniva dejanja, spremenili zastaralne roke, zakonske spremembe so preiskovalni postopek bistveno olajšale, predvsem pa ga približale dobrobiti žrtve," je dejala in pozvala k strokovni, hitri in odgovorni obravnavi teh dejanj v vseh pristojnih institucijah.

 

101123 00230201

 

Program posveta:

  • Mag. Kristina Plavšak Krajnc iz Informacijskega urada Sveta Evrope v RS je na kratko predstavila Konvencijo o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Konvencija je prvi mednarodni dokument, ki se loteva vseh oblik spolnega nasilja nad otroki, vključno z zlorabo v družini. Poleg spolne zlorabe, otroške prostitucije in pornografije ter siljenja otrok v pornografske predstave konvencija obravnava tudi negovanje ter spolni turizem.
  • Dr. Slavko Ziherl iz Psihiatrične klinike Ljubljana je spregovoril o 15. in 16. členu konvencije, po katerem morajo države zagotoviti učinkovite programe ali ukrepe za storilce, da bi tako preprečile in zmanjšale tveganje za ponovitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost nad otroki.
  • Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, dr. Zoran Pavlovič iz Svetovalnega centra za otroke mladostnike in starše in Julija Pelc iz Zavoda Rakitna so poudarili določbo konvencije, po kateri morajo države sprejeti zakonodajne in druge ukrepe za kratko- in dolgoročno pomoč žrtvam ter za telesno in psihosocialno okrevanje (14. člen konvencije).
  • Janja Roblek iz Okrožnega sodišča Kranj je poudarila, da mora država zagotoviti, da se kazenske zadeve obravnavajo prednostno, brez neupravičenih zamud, in da kazenski postopek ne poslabša travme otroka (30. člen konvencije).
  • Sabina Klaneček iz Ministrstva za pravosodje je povzela 35. člen konvencije, po katerem morajo države sprejeti zakonodajne in druge ukrepe in tako zagotoviti, da se vsi intervjuji z žrtvami, pa tudi otroki kot pričami, posnamejo in da so posnetki lahko uporabljeni kot dokaz v sodnih postopkih.
  • Nina Zidar Klemenčič, odvetnica, je za izhodišče svojega prispevka vzela 31. člen konvencije, po katerem morajo države sodnim oblastem omogočiti postavitev posebnega predstavnika otroku - žrtvi v kazenskem postopku v primerih, ko je zaradi konflikta interesov ta pravica staršem onemogočena.
  • Mag. Martina Jenkole iz Urada varuha človekovih pravic je poudarila, da morajo države pri tem zagotoviti, da lahko člani vladnih ali nevladnih organizacij pomagajo žrtvi in jo podpirajo med kazenskim postopkom.
  • Gorazd Božič iz Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (ARNES) pa je spregovoril o 9. členu konvencije, po katerem naj države spodbujajo zasebni sektor, zlasti sektor za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, kot tudi civilno družbo, k sodelovanju pri pripravi in izvajanju politik za preprečevanje spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok in uveljavljanju internih pravil s samoregulacijo.

 

Foto: Daniel Novaković/STA