Sporočila za javnost

V januarju¹ so policisti obravnavali:

• 14 (19)² prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je za 24 % manj kot v enakem obdobju leta 2002,
• 632 (626) prometnih nesreč s telesno poškodovanimi ali za 1 % več,
• 2.375 (2.172) prometnih nesreč z materialno škodo ali za 9 % več.

V teh nesrečah je:

• 15 (21) ljudi umrlo ali za 29 % manj kot v enakem obdobju leta 2002,
• 63 (149) je bilo hudo telesno poškodovanih ali za 58 % manj,
• 892 (715) lahko telesno poškodovanih, kar je za 25 % več.

Prometne nesreče in posledice:

Število umrlih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah je bilo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjše, primerljivo z januarjem leta 2001. Skupno število prometnih nesreč se je sicer nekoliko povečalo, vendar so bile posledice med hudo in lahko telesno poškodovanimi v primerjalnem obdobju blažje. Najbolj občuten je upad števila hudo telesno poškodovanih, ki se je iz različnih vzrokov (elementi pasivne varnosti,…), prerazporedil med lahko telesno poškodovane.

Najpogostejši vzroki:

• mrtvi:
  • neprilagojena hitrost - 7 (11) ali za 36 % manj kot v enakem lanskem obdobju,
  • nepravilna stran oz. smer vožnje - 3 (7) ali za 57 % manj,
  • nepravilnost pešca - 2 (1),
  • neupoštevanje pravil o prednosti - 1 (1),
  • nepravilno prehitevanje - 1 (0),
  • nepravilen premik z vozilom - 1 (0).

• telesno poškodovani:
  • neprilagojena hitrost - 369 (349) ali za 6 % več kot v enakem lanskem obdobju,
  • neupoštevanje pravil o prednosti - 204 (152), ali za 34 % več,
  • neustrezna varnostna razdalja - 147 (125) ali za 17 % več,
  • nepravilna stran oz. smer vožnje - 118 (117),
  • nepravilen premik z vozilom - 43 (33),
  • nepravilno prehitevanje - 23 (32),
  • nepravilnost pešca - 10 (10),
  • ostali vzroki - 42 (44).

Neprilagojena hitrost je bila v januarju največkrat vzrok prometnim nesrečam z najhujšimi posledicami. Glede na primerjalno obdobje se je večkrat kot vzrok pojavila še nepravilna stran oz. smer vožnje in nepravilnost pešca. Našo ugotovitev, ki se veže na povečano hitrost zaradi različnih faktorjev in s tem nastale posledice v prometnih nesrečah, najpogostejši primarni vzroki le potrjujejo. Trend zmanjševanja števila hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah (- 58 %) in večanja števila lahko telesno poškodovanih ( + 25 %) se nadaljuje tudi letos. Vzrok, ki ne glede na stopnjo telesne poškodbe izstopa, je neupoštevanje pravil o prednosti.

Vrste udeležencev

V prometnih nesrečah so umrli:

• vozniki osebnih avtomobilov - 8 (8),
• potniki - 4 (6),
• pešci - 2 (6),
• voznik traktorja - 1 (0).

Posledice med udeleženci so v primerjavi z lanskim letom glede na posamezno kategorijo pričakovane. Bistvenih sprememb glede na leto poprej ni. V primerjavi s predhodnimi leti pa to pomeni, da smo zadržali raven večje varnosti v kategoriji "ranljivih" udeležencev v cestnem prometu (pešci, kolesarji, vozniki motornih koles). Vremenske razmere in hkrati zimski čas so v neki meri vplivali na število nastalih posledic, saj so bile te kategorije zaradi razmer manj zastopane v cestnem prometu, kot lani v enakem obdobju.

Mrtvi v prometnih nesrečah glede na kategorijo cest

V januarju 2003 je bilo mrtvih:

• na avtocestah - 2 (5),
• hitrih cestah - 1 (2),
• na regionalnih cestah - 5 (5),
• na glavnih cestah - 2 (4),
• v naseljih z uličnim sistemom - 4 (2),
• v naseljih brez uličnega sistema - 1 (1).

Prometna varnost je bila predvsem na avtocestah, lokalnih cestah in glavnih cestah glede na posledice boljša. Poslabšanje pa je bilo zaznati v naseljih z uličnim sistemom.

Policisti so v januarju 2003

• ugotovili 39.976 (47.557) kršitev, za katere je predpisana denarna kazen, ali za 16 % manj kot v enakem lanskem obdobju,
• ugotovili 5.700 (8.037) kršitev, za katere je predpisan postopek pri sodniku za prekrške, ali za 29 % manj,
• odredili 17.292 (16.989) alkotestov kar je 2 % več kot lani, od katerih je bilo 2.015 (2.678) pozitivnih ali za 25 % manj,
• odredili 362 (463) strokovnih pregledov (alkohol) ali za 22 % manj od katerih je bilo 111 (118) pozitivnih ali za 6 % manj,
• 404 (670) kršiteljev cestnoprometnih predpisov je imelo v krvi nad 1,5 g alkohola /kg krvi, kar je za 40 % manj,
• 141 (185) povzročiteljev prometnih nesreč pa nad 1,1 g alkohola /kg krvi, kar je za 24 % manj,
• odredili 39 (31) izrednih tehničnih pregledov ali za 26 % več,
• začasno odvzeli 2.279 (2.627) vozniških dovoljenj ali za 13 % manj,
• zasegli 3 (8) motorna kolesa ali kolesa z motorjem, kar je za 62 % manj,
• privedli k sodniku 18 (42) oseb ali za 57 % manj in
• odredili 250 (330) strokovnih pregledov zaradi mamil ali za 24 % manj kot v enakem obdobju leta 2002, od katerih je bilo v PN 6 (4) in CPP 38 (63) pozitivnih, v PN 7 (15) in CPP 4 (7) negativnih, pri tem pa je v PN 4 (10) in ob CPP 165 (228) oseb strokovni pregled odklonilo.

Število izvedenih represivnih ukrepov, ki so jih izvedli policisti, je v primerjalnem obdobju manjše. Trend linearnega zmanjševanja števila prometnih nesreč in izvedenih ukrepov se tako kot v zadnjih mesecih lanskega leta nadaljuje tudi letos.

Barometer prometnih nesreč po mesecih

Barometer varnosti na slovenskih cestah prikazuje, da je v zadnjih dvanajstih mesecih od začetka februarja 2002 do konca januarja 2003 umrlo 263 ljudi.

Barometer varnosti predstavlja 12-mesečne vrednosti (od 01.02.2002 do 31.01.2003). Vsak stolpec kaže število mrtvih v zadnjih dvanajstih mesecih. Linearna korelacija kaže razmerje med ciljnim številom mrtvih (ne več kot 210 mrtvih do konca leta 2005) in dejanskim številom umrlih v zadnjih 12-ih mesecih.

Iz prikazanega je razvidno, da se število smrtnih žrtev glede na primerljivo obdobje v preteklosti stalno zmanjšuje.

Uprava uniformirane policije, Sektor za cestni promet