Skoči do osrednje vsebine

Sporočila za javnost

Zastoj na avtocesti

Poskrbite za mirne in varne prvomajske praznike – preventivni nasveti in opozorila

Kot vsako leto bo prvomajske praznike tudi letos veliko ljudi izkoristilo za oddih na morju, v gorah ali kje drugje po Sloveniji in v tujini. Na cestah proti ...
Sporočila za javnost GPU
Prometni policist meri hitrost z radarjem.

V enotedenskem poostrenem nadzoru na slovenskih cestah kontrolirali več kot 3.500 prehitrih voznikov

V tednu od 13. do 19. aprila 2026, ko je na slovenskih cestah potekala nacionalna akcija Hitrost, smo policisti ugotovili kar 3.538 prekoračitev hitrosti.
Sporočila za javnost GPU
Mitja Jager

Za novega pomočnika generalnega direktorja policije je bil imenovan Mitja Jager

Mitja Jager, dosedanji pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije, je s 15. aprilom 2026 prevzel naloge pomočnika generalnega direktorja policije.
Sporočila za javnost GPU
17.apr.2026

V okviru učinkovitega policijskega sodelovanja med Slovenijo in Italijo prijeli nevarnega osumljenca, ki je bil na begu od leta 2016

Na območju Italije je bil prijet nevaren osumljenec, ki je bil na begu od leta 2016 in je bil iskan na podlagi evropskega naloga za prijetje Slovenije. Gre za državljana Srbije, osumljenega kaznivega dejanja ropa zlatarne v Ljubljani leta 2016.
Sporočila za javnost GPU
16.apr.2026

V sredinem maratonu nadzora hitrosti policisti izmerili več kot 800 prehitrih voznikov

V sredo, 15. aprila 2026, smo policisti po vsej državi izvedli t. i. maraton nadzora hitrosti. Na kar 540 merilnih mestih smo preverjali, ali vozniki vozijo prehitro oziroma ali upoštevajo predpisane omejive hitrosti. Vnaprej smo objavili tudi seznam lokacij, kjer so policijske patrulje merile hitrost. A smo v času nadzora, med 6. in 18. uro, na območju celotne države kljub temu ugotovili 803 prekoračitve hitrosti in dodatno še 45 kršitev zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji.
Sporočila za javnost GPU
16.apr.2026

Hrabri ljubljanski policist v zadnjem hipu rešil žensko, da ni skočila pod vlak

Ko gre za reševanje življenj, je pomembna vsaka sekunda. Da to še kako drži, je s hrabrim, hitrim in odločnim ukrepanjem, s katerim je ženski v stiski rešil življenje, ta teden dokazal policist Prometne policijske postaje Ljubljana, Alan Podržaj. 
Sporočila za javnost PU Ljubljana
15.apr.2026

Uspešna kriminalistična preiskava: za lansko onesnaženje pitne vode v centru Ljubljane kriv vdor vode iz Ljubljanice

Ljubljanski kriminalisti smo z uspešno kriminalistično preiskavo ugotovili, da je bil za onesnaženje pitne vode v poslovnem objektu na območju centra Ljubljane lani aprila kriv vdor vode iz reke Ljubljanice v sistem pitne vode v objektu. 
Sporočila za javnost PU Ljubljana
15.apr.2026

Na prav posebnem koncertu v objemu kraškega podzemlja odmevali štirje policijski saksofoni

Kvartet saksofonov Policijskega orkestra je v soboto, 11. aprila 2026, v objemu kraškega podzemlja nastopil na prav posebnem koncertu. Na povabilo Kulturnega društva Škocjan so nastopili v Veliki dvorani Županove jame pri Grosupljem.
Sporočila za javnost GPU
14.apr.2026

Ženski s popadki in njenemu partnerju zagotovili policijsko spremstvo do postojnske porodišnice

Konec minulega tedna smo bili priča še enemu srčnemu in hitremu odzivu policistov. Novogoriški policisti so nosečnici in njenemu partnerju, ki sta morala zaradi zdravstvenih težav čim prej priti do porodnišnice, zagotovili spremstvo policijske patrulje. S pomočjo občanoma v stiski so dokazali, da razumejo, kaj je poslanstvo policije. 
Sporočila za javnost PU Nova Gorica
14.apr.2026

V sredo, 15. aprila, bomo na 540 merilnih mestih izvajali maraton nadzora hitrosti – objavljamo lokacije

Policisti bomo v sredo, 15. aprila 2026, po vsej državi izvedli t. i. maraton nadzora hitrosti. Na 540 merilnih mestih bomo preverjali, ali vozniki vozijo prehitro oziroma ali upoštevajo predpisane omejive hitrosti. Objavljamo seznam lokacij!
Sporočila za javnost GPU

Pričakovanja in napovedi o stanju varnosti v cestnem prometu v času turistične sezone so se v veliki meri uresničile. Napovedane gostitve vozil v tranzitu in s tem pojav kritičnih mest z zastoji na posameznih odsekih cest, predvsem v smeri proti morju (Klanec, Naklo, itd.) so se pokazale za pravilne. Sorazmerno s tem so se dogajale tudi prometne nesreče, kršitve cestnoprometnih predpisov in druge nepravilnosti.

V vsaki turistični sezoni (obdobje junij - avgust) se prometnovarnostne razmere bistveno poslabšajo. Medtem ko je v prvih 5 mesecih lanskega leta umrlo 98 ljudi, so v naslednjih treh 103. Poleti je na mesec v povprečju umrlo 34 oseb, medtem, ko je v prvih petih mesecih v povprečju umrlo po 20 oseb. Stanje prometne varnosti v turistični sezoni1 letos je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani boljše. Letos je umrlo 782 udeležencev v cestnem prometu (lani 103).


Število umrlih udeležencev prometnih nesreč po mesecih v letu 2002/01

turizem1

Kljub večji gostoti prometa ter raznovrstnosti prometnih udeležencev, ki sta poglavitni značilnosti prometa v poletnih mesecih ter objestnosti in neupoštevanju prometnih predpisov na drugi strani, so bili poletni meseci letos z vidika prometne varnosti ugodni.


Število prometnih nesreč

leto skupaj s smrtnim izidom s telesno poškodbo z materialno škodo
jun.-avg 2001 10.035 94 2.539 7.401
jun.-avg. 2002 9.544 70 2.568 6.906
primerjava 01/02 - 5 % - 24 % + 1 % - 7 %

 

Posledice prometnih nesreč

leto mrtvi hudo telesno poškodovani lahko telesno poškodovani
brez poškodb
jun.-avg 2001 103 737 2.804 16.161
jun.-avg. 2002 78 390 3.192 15.254
primerjava 01/02 - 24 % - 47 % + 13 % - 6%

 

V prometnih nesrečah oz. za posledicami je umrlo za 24 % manj udeležencev kot v enakem obdobju leta 2001, za 47 % je bilo manj hudo, za 13% več pa lahko telesno poškodovanih kot v poletnih mesecih leta 2001.


Najpogostejši vzroki prometnih nesreč

Ob primerjavi glavnih vzrokov prometnih nesreč lahko ugotovimo, da se kot leta poprej bistveno ne spreminjajo. S temi vzroki je največkrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom mamil in drugih psihoaktivnih snovi, trenutni vremenski pojavi (vročina, pritisk…) in druge okoliščine.


Najpogostejši vzroki prometnih nesreč
turizem2

Vrsta udeležencev v prometnih nesrečah

V obdobju junij - avgust leta 2002 se v primerjavi s prejšnjimi leti opazne nekatere strukturne spremembe. Najbolj ogrožene vrste udeležencev sicer še vedno ostajajo vozniki osebnih avtomobilov (33 %) in potniki (29 %). Število žrtev med vozniki motornih koles in koles z motorjem, ter pešci, pa se je zmanjšalo kar za 57 %. Tovrstnemu stanju med navedeno kategorijo udeležencev lahko pripišemo ugodnejše prometnovarnostno stanje, kot smo tudi predvidevali v napovedi pred turistično sezono.


Umrli udeleženci
turizem3

Starostne skupine

Starostna struktura žrtev ostaja je bila v primerjavi z lanskim obdobjem enaka. Letos je bilo več mrtvih predvsem med mlajšimi udeleženci v cestnem prometu.


Umrli po starostnih skupinah

  2001 2002 Index
do 7 0 0 0
nad 7 do 14 1 0 0
nad 14 do 16 6 0 0
nad 16 do 18 4 3 75
nad 18 do 24 16 20 125
nad 24 do 34 29 9 31
nad 34 do 44 16 13 81
nad 44 do 54 8 8 100
nad 54 do 64 5 8 100
nad 64 18 17 94

 

Prometne nesreče glede na vrsto ceste

Najhujše posledice prometnih nesreč so bile na cestah in ulicah v naseljih. Poleg teh pa velja izpostaviti še regionalne ceste in avtoceste.


Prometne nesreče s smrtnim izidom glede na vrsto ceste

  2001 2002
avtocesta 3   6  
hitra cesta 4   1  
regionalna c. I.reda 7 20 8 22
regionalna c. II.reda 10 6
regionalna c. III.reda 3 8
glavna c. I. reda 11 20 9 14
glavna c. II. reda 9 5
turistična cesta 0   2  
lokalna cesta 9   4  
naselje z ul. sistemom 14 38 8 21
naselje brez ul. sistema 24 13

 

Umrli po dnevih v tednu

Ponedeljek, torek in sreda so bili v turistični sezoni prometno najbolj varni dnevi, saj je teh dneh umrlo 19 udeležencev prometnih nesreč, kar pomeni 11 manj kot v enakem obdobju leta 2001. Stanje se je izrazito izboljšalo ob sobotah, ko je umrlo 15 ljudi manj kot lani. Ob koncu tedna se s povečanjem gostote prometa povečuje tudi število prometnih nesreč in posledično tudi število nesreč s smrtnim izidom. Ob koncu tedna (petek, sobota, nedelja) je tako v obdobju junij - avgust 2002 umrlo 60 % vseh umrlih v prometnih nesrečah. Delež umrlih ob vikendu se v primerjavi z letom 2001, ko je ravno tako znašal 60 % ni spremenil. Pričakovanja iz napovedi pred turistično sezono, so se tako predvsem ob koncih tedna uresničila.


Umrli po dnevih v tednu

  jun.-avg 2001 jun.-avg. 2002
ponedeljek 5 4
torek 9 8
sreda 16 7
četrtek 11 13
petek 18 14
sobota 25 10
nedelja 19 22

 

Umrli po urah

V zadnjih letih narašča število žrtev v prvi polovici noči. V posamezni uri je bilo največ žrtev med 05. in 06. uro, med 14. in 15. uro ter med 23. in 24. uro. V letošnji turistični sezoni smo opazili da so prometne nesreče "sledile" največjim tranzitnim premikom po slovenskih cestah. Možnost dogajanja je bila predvidena v napovedi, ter v skladu s tem policijskim enotam dane ustrezne usmeritve.


Umrli udeleženci po urah v dnevu
turizem4

Navzočnost alkohola v prometnih nesrečah


Alkohol v prometnih nesrečah

  vse prometne nesreče prometne nesreče IV. kategorije
  št. PN št. vseh pov. št. alkoh. pov. povprečna alkoh. št. PN št. vseh pov št. alkoh. pov. povprečna alkoh
2001 10.034 10.356 951 1,66 94 99 41 1,57
2002 9.544 9.736 888 1,57 70 73 26 1,42
2001/2002 -5 % -6 % -7 % -6 % -26 % -26 % -37 % -9 %

 

Tudi alkohol je bil v juniju, juliju in avgustu leta 2002 pomemben element, ki je vplival na nastanek prometnih nesreč, saj je bilo od skupaj 73 povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč 26 pod vplivom alkohola. Poudariti je potrebno, da je prisotnost alkohola v najhujših prometnih nesrečah v zadnjih letih bistveno narasla (leta 1999 je bilo alkoholiziranih 28 % povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, leta 2000 36 %, leta 2001 pa 41 %). Delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč se je tako zmanjšal in znaša 36 %.

Skupna povprečna stopnja alkoholiziranosti se je delno zmanjšala in znaša 1,57 g alkohola na kg krvi, ravno tako se je nekoliko zmanjšala povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom (letos 1,42 in lani 1,57 alkohola na kg krvi).


Vzroki prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine

Večina prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami se je zgodila ob jasnem vremenu, na suhi vozni površini. Poslabšane vremenske razmere in s tem tudi vozne razmere (dež, megla, mokro in spolzko vozišče,…) tako niso imeli bistvenega vpliva na stanje prometne varnosti. Glavni kreator še vedno ostaja človek in njegovo ravnanje.


Prometne nesreče glede na vremenske razmere

prometne nesreče
  2001 2002
  smrtni izid s telesnimi poškodbami smrtni izid s telesnimi poškodbami
jasno 44 63% 1.757 68% 64 68% 1.829 72%
deževno 4 6% 268 10% 9 10% 256 10%
oblačno 21 30% 517 21% 20 21% 439 17%
ostalo 1 1% 26 1% 1 1% 19 1%

 

Posledice glede na vremenske razmere

posledice
  2001 2002
  mrtvi poškodovani mrtvi poškodovani
jasno 49 63% 2.371 66% 71 69% 2.509 71%
deževno 4 5% 416 12% 11 11% 401 11%
oblačno 24 31% 760 21% 20 19% 617 17%
ostalo 1 1% 35 1% 1 1% 27 1%

 

Vzroki prometnih nesreč glede na stanje prometa

57 % prometnih nesreč s smrtnim izidom in 60 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami se je zgodilo ko je bila gostota prometa normalna Prometne nesreče se dogajajo predvsem ob normalnem prometu ali ko je promet redek, kar kaže na prisotnost prevelike ali neprilagojene hitrosti.


Prometne nesreče glede na stanje prometa

prometne nesreče
  2001 2002
  smrtni izid s telesnimi poškodbami smrtni izid s telesnimi poškodbami
gost 3 4 % 267 10 % 3 3 % 262 10 %
normalen 40 57 % 1.551 60 % 43 46 % 1.500 59 %
redek 26 38 % 703 27 % 48 51% 738 29 %
zastoji 1 1 % 13 1 % 0 0 % 10 1 %
neznano 0 0 % 34 2 % 0 0 % 33 1 %

 

Posledice glede na stanje prometa

posledice
  2001 2002
  mrtvi poškodovani mrtvi poškodovani
gost 3 4 % 392 10 % 3 3 % 377 11 %
normalen 45 58 % 2.191 61 % 46 45 % 2.118 58 %
redek 29 37 % 937 26 % 54 52% 1.000 28 %
zastoji 1 1 % 20 1 % 0 0 % 19 1 %
neznano 0 0 % 42 2 % 0 0 % 40 2 %

 

Policijski ukrepi

Policisti so v poletnih mesecih leta 2002:

  • ugotovili 145.474 (159.545) kršitev, za katere je predpisana denarna kazen,
  • ugotovili 24.267 (29.907) kršitev, za katere je predpisan postopek pri sodniku za prekrške,
  • odredili 36.633 (38.812) alkotestov, od katerih je bilo 7.613 (8.413) pozitivnih, odklonjenih pa 938 (1.111),
  • odredili 1.300 (1.589) strokovnih pregledov - alkohol, od katerih je bilo 368 (517) pozitivnih, odklonjenih pa 592 (672),
  • 2.106 (2.447) kršiteljev cestnoprometnih predpisov je imelo v krvi nad 1,5 g alkohola na kg krvi,
  • 625 (706) povzročiteljev prometnih nesreč pa nad 1,1 g alkohola na kg krvi,
  • začasno odvzeli 6.456 (6.709) vozniških dovoljenj,
  • zasegli 43 (69) motornih koles oziroma koles z motorjem,
  • odredili 704 (720) strokovnih pregledov zaradi mamil, od katerih jih je bilo 104 (148) pozitivnih, 111 (67) negativnih, 480 (505) oseb pa je odklonilo strokovni pregled.

1 Med 1. 6. 2002 in 31. 8. 2002.

2Podatki zajeti iz baze podatkov dne 10. 9. 2002.

3 Delež umrlih udeležencev v obravnavanem obdobju leta 2001

4 Podatki so za obdobje 1. 6. 2002 - 31. 8. 2002 (v oklepaju pa za obdobje 1. 6. 2001 - 31. 8. 2001)

 

Uprava uniformirane policije, Sektor za cestni promet