Zgodovina organov za notranje zadeve (v nadaljevanju ONZ) sega v leto 1941 oziroma na sam začetek narodnoosvobodilnega boja, ko je vodstvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda izdalo Sklep o ustanovitvi narodne zaščite, ki je določal organizacijo narodne zaščite in njene naloge. V pravem pomenu besede je bila narodna zaščita na Primorskem organizirana šele maja 1944, kot organ notranjih zadev oziroma narodnoosvobodilnih odborov.
Po drugi svetovni vojni se takratna Jugoslavija in Italija nista mogli sporazumeti glede suverenosti nad določenim teritorijem med državami, zato sta leta 1947 sklenili mirovno pogodbo (Pariško mirovno pogodbo), po kateri naj bi sporno območje pridobilo poseben status in bilo pod varstvom in upravljanjem združenih narodov. Tako je nastalo svobodno tržaško območje (STO), ki je bilo razdeljeno na coni A in B. Cono A je upravljala angloameriška vojna uprava v Trstu, cono B pa jugoslovanska vojna uprava (VUJNA) v Kopru. Ta cona je zajemala območje okraja Koper in Buje (po Londonskem sporazumu iz leta 1954 je bil okraj Buje vključen v LR Hrvaško).
Iz že omenjenih razlogov je razvoj ONZ na območju Slovenske Istre potekal nekoliko drugače kot v ostalih predelih takratne skupne države. Istrski okrožni ljudski odbor je leta 1947 z Odlokom o narodni zaščiti opredelil temeljne naloge, notranjo strukturo, organiziranost in dejavnost narodne zaščite. V tem obdobju, ko je na območju STO delovala narodna zaščita je na ostalem ozemlju takratne skupne države delovala "narodna milica". Kot značilnost naj omenimo, da so pripadniki narodne zaščite imeli drugačno uniformo in oznake, ki so se bistveno razlikovale od takratne milice. Leta 1954 je v skladu z Londonskim memorandumom del STO, in sicer cona B, prešel pod upravo takratne skupne države Jugoslavije. Po tem obdobju se pripadniki narodne zaščite vključijo v "ljudsko milico", ki jo je na ozemlju Jugoslavije opredeljeval Zakon o organih za notranje zadeve (Ur. list FLRJ št. 30/56).
V novejši zgodovini dejavnosti ONZ na tem območju je treba omeniti dejstvo, da so se vsi delavci aktivno vključili in podpirali osamosvojitvene procese in vse aktivnosti, ki jih je izvajala slovenska država in demokratično izvoljena oblast. Delavci ONZ so bili že 26. junija 1991, to je "dan prej" pred svečano slovesnostjo o razglasitvi neodvisnosti in samostojnosti RS, soočeni s tanki JLA, ki so se odpeljali iz vojašnic reškega korpusa in se napotili proti državni meji z Republiko Italijo. To je bil hkrati uvod v desetdnevno vojno na Slovenskem.
Naše območje je bilo tudi prizorišče umika JLA iz Slovenije preko Luke Koper, in sicer od 18. do 25. oktobra 1991, ko se je ob polnoči umaknil zadnji vojak z ozemlja Slovenije. Naslednji dan je v počastitev tega dogodka na pomolu v Kopru potekala osrednja slovesnost.