Slovenija, pet let v schengenskem območju PDF natisni E-pošta
Mejne zadeve in tujci

21. decembra 2012 je minilo pet let, odkar je Slovenija postala država članica schengenskega območja.

 

Konec leta 2007 smo namreč odpravili nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami Evropske unije, 30. marca naslednje leto pa se je sprostil še nadzor na zračnih mejah.

 

Za našo državo je bil to pomemben zgodovinski dogodek, saj smo se tako še tesneje povezali z Evropo. Obenem smo z vstopom v “schengen” prevzeli zelo odgovorno nalogo - v imenu vseh držav članic varovati skupno zunanjo mejo po schengenskih standardih.

 

schengen_5let
 

 

Da bi obeležili to obletnico, smo v Policiji pripravili več dogodkov (novinarskih konferenc, srečanj na mejnih prehodih, posvetov idr.), poleg tega smo ob tej priložnosti izdali tudi informativno zloženko pdf.

 

Sporočila za javnost:

  • 28. novembra 2012 smo javnost na mejnem prehodu na Obrežju seznanili z rezultati dela in ugotovitvami policije pri opravljanju mejne kontrole na zunanji schengenski meji v zadnjih petih letih. Predstavili smo tudi delo policistov na železniškem mejnem prehodu na Dobovi. Več o tem v sporočilu za javnost Mejna kontrola - predstavitev ob 5. obletnici vstopa v schengenski prostor

naslovnica_schengen5let

 

Slovenija, pet let v schengenskem območju (zloženka pdf)

V schengensko območje so trenutno vključene skoraj vse države EU, razen Bolgarije, Cipra, Irske, Romunije in Velike Britanije. Bolgarija in Romunija se na vstop v schengensko območje še pripravljata. Prav tako so se mu pridružile nekatere države, ki niso članice EU: Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.

 

Osnovna ideja schengenske ureditve je zagotavljanje pravice do prostega prehajanja notranjih meja. Vsakemu državljanu EU je omogočeno, da brez posebnih formalnosti potuje, dela in živi v katerikoli državi EU. Schengensko območje, t. i. območje brez meja, omogoča svobodno gibanje več kot 400 milijonom državljanov EU ter državljanom mnogih držav, ki niso članice EU - poslovnežem, turistom, študentom, raziskovalcem in ostalim obiskovalcem, ki v EU prebivajo zakonito.

 

Z veljavnim dokumentom lahko vsak ne glede na državljanstvo kjerkoli in kadarkoli prestopi notranje meje med državami v schengenskem prostoru brez mejne kontrole. Prestop zunanje meje pa je dovoljen le na mejnih prehodih, v času njihovega obratovanja.

 

Protiutež ukinitvi kontrole na notranjih mejah je temeljitejši mejni nadzor na zunanjih schengenskih mejah, predvsem zato, da ustavi nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog, trgovino z ljudmi in druge oblike čezmejne kriminalitete.

 

Poleg skupnih pravil za kontrolo na zunanjih mejah schengenskih držav, ki se izvajajo na mejnih prehodih in na državljane vplivajo neposredno, pa so v boju proti organiziranemu kriminalu in za zagotavljanje varnosti na celotnem schengenskem območju zelo pomembni tudi čezmejno policijsko sodelovanje, usklajevanje zakonodaje držav članic, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, skupna vizumska politika, izmenjava podatkov v centralnem schengenskem informacijskem sistemu idr. Te ukrepe imenujemo tudi izravnalni ukrepi, saj se z njimi “izravna” varnostni primanjkljaj, ki nastane z ukinitvijo kontrole na notranjih mejah. Zato je na območjih ob notranji meji oz. na področjih, kjer varnostna problematika to zahteva, slovenska policija ustanovila policijske postaje za izravnalne ukrepe.

 

Za vstop in bivanje v drugi državi EU mora imeti slovenski državljan osebno izkaznico ali veljavni potni list. Enako velja za prestop zunanje meje.

 

Več informacij na spletnih straneh policije:


Mejne zadeve in tujci

Schengenski informacijski sistem (SIS) in uradi SIRENE

O vključevanju v schengenski prostor - Slovenija, schengenska novinka

 

 



 

Naša spletna stran uporablja piškotke. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke?

Želim izvedeti več.