Koprski kriminalisti so minulo sredo, 16. oktobra, izvedli zaključno akcijo večmesečne kriminalistične preiskave, ki jo je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Kopru in v okviru katere so z mednarodnim sodelovanjem in uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov preiskovali člane dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe, ki se je že dlje časa ukvarjala s tihotapljenjem ilegalnih prebežnikov z območja Bosne in Hercegovine in Srbije preko Hrvaške in Slovenije v Italijo. Rezultate preiskave smo podrobneje predstavili na današnji novinarski konferenci v Kopru. 

20191021 133527

Na novinarski konferenci smo sodelovali predstavniki slovenske, hrvaške in italijanske policije, policije Bosne in Hercegovine ter predstavniki Europola, in sicer: Uroš Lavrič, vodja Oddelka za kriminalne združbe v Sektorju za organizirano kriminaliteto na Generalni policijski upravi, Dean Jurič, vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Koper, Svevlad Hoffmann, glavni inšpektor in svetovalec ravnatelja Mejne policije Bosne in Hercegovine, Valter Gržeta, vodja Službe organizirane kriminalitete iz Policijske uprave Istarske (Hrvaška), Giuseppe Colasanto, polkovnik iz mejne policije v Trstu (Italija), in Gabor Stankovič, vodja za operativo v Evropskem centru za boj proti nedovoljenim migracijam, Europol.

Zvočni posnetek izjav Uroša Lavriča in Deana Juriča

Zvočni posnetek izjav Svevlada Hoffmanna in Valterja Grzete

Zvočni posnetek izjav Giuseppeja Colasanta in Gaborja Stankovića

V kriminalni združbi, ki je delovala na območju BiH, Hrvaške, Slovenije in Italije, je bilo deset oseb

V sodelovanju s policijami BiH, Hrvaške in Italije ter Europolom je bila prekinjena ilegalna dejavnost kriminalne združbe, katere člani so delovali na območju navedenih držav in tudi na območju PU Koper.

Ugotovljeno je bilo, da kriminalno združbo v Sloveniji, z različnimi vlogami v združbi, sestavlja deset oseb:

  • 28-letni državljan Slovenije z območja Upravne enote Piran (organizator tihotapljenja in izvajalec predhodnic vozilom, s katerimi se je izvajalo tihotapljenje),
  • 28-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (vodič ilegalnih prebežnikov preko državne meje),
  • 37-letni državljan Slovenije z območja Portoroža (prevoznik ilegalnih prebežnikov),
  • 22-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (predhodnica vozilom, s katerimi se je izvajalo tihotapljenje),
  • 21-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (prevoznik ilegalnih prebežnikov),
  • 36-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (prevoznik ilegalnih prebežnikov),
  • 37-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (prevoznik ilegalnih prebežnikov),
  • 27-letni državljan Hrvaške, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (prevoznik ilegalnih prebežnikov),
  • 43-letni državljan Slovenije z območja Kopra (prevoznik ilegalnih prebežnikov),
  • 24-letni državljan Slovenije z območja Domžal (prevoznik ilegalnih prebežnikov).

V zaključni akciji 16. oktobra na območju Portoroža prijeli tudi organizatorja tihotapljenja ilegalnih prebežnikov

V zaključni fazi preiskave, 16. oktobra 2019, sta bili izvedeni dve hišni preiskavi na območju Portoroža, prijeti pa so bili trije osumljenci, med njimi tudi organizator tihotapljenja ilegalnih prebežnikov, 28-letni državljan Slovenije z območja Portoroža, ki je bil glede na ugotovitve preiskave več let aktiven pri izvrševanju teh dejanj.

Pri hišnih preiskavah so kriminalisti zasegli pištolo, manjšo količino kokaina in konoplje ter 474 g smole konoplje, večje število elektronskih naprav ter nekaj gotovine in ostalih predmetov, pomembnih za kazenski postopek. Že pred tem pa je bila 28-letnemu državljanu Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža in opravljal nalogo vodiča ilegalnih prebežnikov preko meje med Hrvaško in Slovenijo, zasežena pištola, pripravljena za strel (naboj v cevi), ki jo je imel pri sebi v enem izmed postopkov s kriminalisti, pa tudi manjša količina kokaina, pakirana za nadaljnjo preprodajo.

Člani kriminalne združbe so v obdobju, ko se je nad njimi izvajala kriminalistična preiskava, izvršili:

  • 24 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države,
  • dve kaznivi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in
  • eno kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelivom.

Za prevoze ilegalnih prebežnikov večinoma uporabljali najeta vozila, mejo pa so prestopali na območju Dragonje, Jelšan in Babnega polja

Za izvrševanje kaznivih dejanj tihotapljenja ilegalnih prebežnikov so člani združbe uporabljali najeta vozila pri različnih podjetjih na Obali in notranjosti Slovenije, vedno pa je vozilo, s katerim so tihotapili ilegalne prebežnike, spremljala predhodnica. Za prevoze ilegalnih prebežnikov so uporabljali tako kombinirana (tovorna in potniška) kot tudi osebna vozila. V primeru policijskih kontrol in ustavljanj so prevozniki z ilegalci v vozilih po naročilu organizatorja bežali pred policijskimi patruljami, zaradi česar so policisti za preprečitev bega uporabili tudi stinger, sredstvo za prisilno ustavljanje vozil.

Kraji nezakonitih prestopov državne meje so bili večinoma na območju doline Dragonja, Jelšan in Babnega polja.

V času preiskave združba pretihotapila najmanj 150 ilegalnih prebežnikov

Združba je v obdobju preiskave pretihotapila oz. poskušala preko ozemlja Slovenije na ozemlje Italije pretihotapiti najmanj 150 ilegalnih prebežnikov: državljanov Sirije, Iraka, Irana, Eritreje in Afganistana.

Ocenjuje se, da je kriminalna združba pridobila približno 450.000 evrov protipravne premoženjske koristi, pri čemer so si člani združbe zaslužek delili glede na vlogo v kriminalni združbi. Cena tihotapljenja posameznega ilegalnega prebežnika je namreč znašala od 1500 pa vse do 3000 evrov po osebi.

Že med preiskavo je bil za štiri člane združbe odrejen pripor, saj so bili prijeti med prevozi ilegalnih prebežnikov, in sicer za tri državljane Srbije, stare 21, 36 in 37 let, ter 27-letnega državljana Hrvaške; vsi so neprijavljeni bivali na območju Portoroža.

17. oktobra pa so bili privedeni na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru še 28-letni državljan Slovenije z območja Portoroža (organizator), 28-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (vodič), in 24-letni državljan Slovenije z območja Domžal (prevoznik). Po zaslišanju pri preiskovalnemu sodniku je bil zoper dva odrejen pripor, zoper enega pa hišni pripor.

Skupno je bil v kriminalistični preiskavi na območju PU Koper pripor odrejen za 7 osumljencev (za 6 osumljencev sodni pripor in za enega hišni pripor).

Skozi celotno kriminalistično preiskavo je potekalo aktivno in korektno sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, posameznimi policijskimi enotami in Okrožnim državnim tožilstvom v Kopru, ki se je na koncu uspešno zaključilo s prijetji organizatorjev v BiH in Sloveniji ter ostalih članov v verigi kriminalne združbe, ki je bila razpredena od Srbije, BiH in Hrvaške preko Slovenije do Italije.

V Sloveniji je za storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po čl. 308/III-VI KZ-1 zagrožena zaporna kazen v trajanju do osmih let in denarna kazen. Za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po čl. 186/I KZ-1 je zagrožena zaporna kazen v trajanju od enega do desetih let in za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelivom po 307. čl. KZ-1 je zagrožena zaporna kazen v trajanju od šestih mesecev do petih let.

Letos smo prijeli 379 tihotapcev ilegalnih migrantov, od katerih je bil zoper 312 odrejen pripor – statistični podatki

Slovenska policija v zadnjem obdobju zaznava povečanje problematike delovanja organiziranih kriminalnih združb pri nezakonitih migracijah na balkanski poti. V Sloveniji so pogosto kot sprovajalci prijeti državljani tretjih držav, ki so že pridobili status ali pa so v postopku njegovega pridobivanja v državah EU. Pri prevozih z vozili običajno uporabljajo predhodnice, ki preverjajo morebitno prisotnost policije na načrtovani poti prevoza.

V preteklem obdobju smo zaznali tudi več primerov, ko so tihotapci ljudi s svojim brezkompromisnim ravnanjem (tako v postopkih s policisti kot tudi z nevarno vožnjo, vožnjo pod vplivom psihotropnih snovi in velikim številom migrantov v vozilih) ogrožali življenja migrantov. Tako lahko izpostavimo, da smo v zadnjem mesecu obravnavali 6 primerov prijetih tihotapcev, ki so v kombiniranih vozilih prevažali vse od 24 pa do 38 nezakonitih migrantov.

Zaradi mednarodne narave preiskovanja kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je za uspešno preiskovanje ključno mednarodno sodelovanje z izmenjavo informacij in skupnimi preiskavami. Slovenska policija zato pri tem sodeluje tako s sosednjimi kot tudi ostalimi državami, tako na bilateralni ravni kot tudi na multilateralni ravni. Kriminalistična policija intenzivno sodeluje z agencijo Europol, pri čemer ima ključno vlogo pri posredovanju in vrednotenju informacij ter operativni podpori posameznih preiskav Evropski center za boj proti nedovoljenim migracijam (v ang. European Migrant Smuggling Centre - EMSC), ki je bil ustanovljen pri Europolu.

Kriminalistična policija se na povečano problematiko nezakonitih migracij odziva s prilagajanjem svojega delovanja in uvajanjem novih načinov dela. Na posameznih policijskih upravah so ustanovljene delovne skupine za preiskovanje kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države.

Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države se je v obdobju od januarja do oktobra 2019 povečalo glede na lansko primerljivo obdobje za 71 odstotkov (365/213). Najbolj, kar za 582 odstotkov, se je povečalo število izvršitvenih oblik tihotapljenja v okviru kriminalne združbe po 6. odstavku 308. čl. KZ-1 (s 17 na 116), porast za 59 odstotkov je zabeležen tudi v okviru tihotapljenja zaradi premoženjske koristi po 3. odstavku 308 čl. KZ-1 (s 132 na 210).

Slovenska policija je v celotnem letu 2018 obravnavala 153 primerov, v katerih je bilo prijetih 218 sprovajalcev oz. tihotapcev ljudi. V letošnjem letu, do 18. oktobra 2019, smo obravnavali 260 (v enakem obdobju lani 112) takih primerov, kar pomeni 132-odstotni porast v primerjavi s primerljivim obdobjem lani.

Do 21. oktobra 2019 pa je slovenska policija obravnavala 264 primerov, v katerih je bilo prijetih 379 tihotapcev ljudi (342 tujcev in 37 slovenskih državljanov) z 2.246 nezakonitimi migranti. Zoper 312 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor.

Kriminalistična preiskava mejne policije Bosne in Hercegovine

Policijski uslužbenci Centralnega preiskovalnega urada Mejne policije BiH so v okviru mednarodne operativne akcije, pod nadzorom Tožilstva BiH in po navodilih Sodišča BiH ter v sodelovanju z Europolom, s policijskimi uslužbenci hrvaškega notranjega ministrstva in skupaj s slovenskim Ministrstvom za notranje zadeve, v obdobju od 25. januarja do 9. septembra 2019 izvajali preiskovalna dejanja z namenom, da se razkrije in dokaže kaznivo dejanje organiziranja skupine ali združenja za izvajanje kaznivega dejanja tihotapljenja migrantov (iz 189a. člena Kazenskega zakona BiH v zvezi s kaznivim dejanjem tihotapljenja ljudi iz 189. člena Kazenskega zakona BiH) zoper večje število osumljenih oseb na območju BiH, ki so sodelovale z osumljenimi osebami z območja Hrvaške in Slovenije.

Z izvajanjem preiskovalnih dejanj so bili zbrani dokazi za šest osumljenih oseb, da obstaja utemeljen sum, da so storili kaznivo dejanje organiziranja skupine ali združenja za izvajanje kaznivega dejanja tihotapljenja migrantov v zvezi s kaznivim dejanjem tihotapljenja ljudi, oziroma da so s ciljem pridobitve denarne koristi, v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, v nasprotju s 6. členom Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, v nasprotju z Zakonom o mejni kontroli Bosne in Hercegovine, v nasprotju z Zakonom o tujcih in v nasprotju z Zakonom o azilu, v obdobju od januarja do septembra 2019 iz BiH na Hrvaško in potem naprej proti Sloveniji in drugim državam EU, na območju Gradiške, Kozarske Dubice, Novega Grada in Kostajnice s čolni čez reki Savo in Uno organizirano pretihotapili najmanj 315 migrantov afroazijskega porekla, ki so prišli iz držav visokega migracijskega tveganja, predvsem iz Pakistana, Afganistana, Sirije, Iraka, Irana, Indije in Turčije, pa tudi iz drugih držav.

Po pridobljenih podatkih so pripadniki združbe zaračunavali 1.000 evrov za tihotapljenje enega migranta, s tem pa je bila pridobljena protipravna premoženjska korist zelo visoka. Denar za opravljeno kaznivo dejanje je bil plačan osebno, po prevzemu na območju Srbije, BiH, Hrvaške in Slovenije, pa tudi preko Western Uniona in MoneyGrama.

9. septembra 2019 so na širšem območju severozahodnega dela BiH, na območju Novega Grada, Prijedorja, Kozarske Dubice in Kostajnice, pod nadzorom Tožilstva BiH in po navodilih Sodišča BiH, z namenom zbiranja dokazov, ki se lahko uporabijo v kazenskem postopku, pa tudi zaradi iskanja storilca kaznivega dejanja, policijski uslužbenci Mejne policije BiH opravili hišne preiskave stanovanjskih objektov in premičnih stvari šestih osumljenih oseb, in sicer so to:

  • 29-letni državljan BiH s prebivališčem v Prijedorju,
  • 44-letni državljan BiH s prebivališčem v Novemu Gradu,
  • 32-letni državljan BiH s prebivališčem v Novemu Gradu,
  • 47-letni državljan BiH s prebivališčem v Kozarski Dubici,
  • 45-letni državljan BiH s prebivališčem v Kostajnici in
  • 34-letni državljan BiH s prebivališčem v Kozarski Dubici.

Pri preiskavi so bili najdeni in začasno odvzeti predmeti, ki se lahko uporabijo kot dokaz v kazenskem postopku, ter denar v znesku 2.250 evrov, za katerega obstaja sum, da je bil pridobljen pri izvajanju kaznivega dejanja. Po opravljenih preiskavah so bile 9. septembra 2019 aretirane osumljene osebe odpeljane do uradnih prostorov Mejne policije BiH v Sarajevo, kjer so bile po kriminalističnem zaslišanju predane pristojnemu tožilcu, ki je predlagal pripor za pet aretiranih osumljenih oseb (razen zadnjega navedenega), kar je Sodišče BiH sprejelo in zanje odredilo enomesečni pripor.

Med izvajanjem navedenih aktivnosti so bili zbrani dokazi še za eno osebo, da obstaja utemeljen sum, da je bila pripadnik organizirane hudodelske združbe, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem migrantov iz BiH v Hrvaško in Slovenijo ter naprej proti drugim državam EU, ampak se je ta utopila v Savi pri tihotapljenju migrantov na območju Kozarske Dubice.

Želimo poudariti, da ima mednarodno sodelovanje preko Europola zelo pomembno vlogo pri učinkovitem razkrivanju in dokazovanju vseh vrst kaznivih dejanj, še zlasti pa pri takšni vrsti kaznivih dejanj, ki imajo vse znake mednarodnega značaja, in takrat, ko imajo organizirane hudodelske združbe svoje celice v vsaki državi na poti gibanja migrantov in je samo mednarodno sodelovanje lahko učinkovito v boju proti ilegalnim migracijam in tihotapljenju migrantov.

Kriminalistična preiskava hrvaške policije

Policisti Policijske uprave Istarske so v sodelovanju s policisti več policijskih uprav in Policijskim nacionalnim uradom za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Hrvaške, Policijsko upravo Koper in Mejno policijo BIH ter v koordinaciji z Uradom za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti v RH izvedli večmesečno kriminalistično preiskavo, v kateri so obravnavali več oseb, državljanov Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine in Srbije, in sicer zaradi suma, da so se ukvarjali z nezakonitim tihotapljenjem ilegalnih migrantov z območja BIH na Hrvaško in naprej v Slovenijo ter druge države EU.

V tej skupni mednarodni kriminalistični preiskavi je bil potrjen utemeljen sum, da so trije hrvaški državljani, stari 65, 31 in 36 let, v kriminalni združbi izvrševali kazniva dejanja nezakonitega vstopa, gibanja in zadrževanja na Hrvaškem, v drugi državi EU ali podpisnici schengenskega sporazuma, in sicer na način, da so od začetka junija do 27. avgusta 2019 v Zagrebu in več drugih mestih na Hrvaškem, z namenom, da si pridobijo premoženjsko korist, tujim državljanom omogočili nedovoljen prehod preko državne meje z BIH in Slovenijo.

Kazniva dejanja so izvrševali v dogovoru, na podlagi katerega so tuje državljane prevzemali na Hrvaškem, v bližini meje z BIH, in potem organizirali njihov prevoz v neposredno bližino meje s Slovenijo. Tujce so prevzemali v bližini BiH na območju Siska in Like, od koder so jih z osebnimi in kombiniranimi vozili prevažali na območje Istre in Reke, v bližino slovensko-hrvaške meje.

Na opisan način so hrvaški državljani v 11 primerih iz BiH na Hrvaško pretihotapili 87 oseb, pri čemer so si pridobili premoženjsko korist v višini najmanj 50.000 kun. Policijska uprava Istarska je podala kazensko ovadbo na Urad za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti zoper tri hrvaške državljane.

Prav tako so bili v preiskavi zbrani dokazi za več oseb, državljanov BiH, Slovenije in Srbije, o izvrševanju istovrstnih kaznivih dejanj in ugotovljene okoliščine, povezane s kaznivimi dejanji v BiH in Sloveniji, ki bodo preko mednarodne pravne pomoči posredovane tožilstvom teh držav za nadaljnjo obravnavo.

Kriminalistična preiskava italijanske policije

Sodelovanje med italijansko in slovensko policijo je že dolgo ustaljena praksa, predvsem na čezmejnem območju Trst-Koper. Sporazum, ki omogoča neposredno izmenjavo informacij med italijansko in slovensko policijo, je Sporazum med Vlado Republike Italije in Vlado Republike Slovenije o čezmejnem policijskem sodelovanju. Na italijanski strani koordinira to sodelovanje Državno tožilstvo v Trstu.

Tudi to preiskavo vodita Carlo Mastelloni in Antonio Miggiani, namestnik državnega tožilca (sostituto procuratore) pri okrožnem direktoratu za boj proti mafiji (Direzione Distrettuale Antimafia). Ta oblika sodelovanja med Italijo in Slovenijo bo omogočila pridobitev novih informacij, predvsem na področju ilegalnih migracij in trgovine z ljudmi.

Italijanski varnostni organi so obravnavali tri kazniva dejanja, med drugim so tudi prijeli Slovenca s tremi ilegalnimi prebežniki, ko je bežal iz Slovenije proti Italiji (zanj je bil odrejen pripor), in nudili podatke koprskim kriminalistom.

Pomembna analitična podpora in operativna pomoč Europola

Temeljno poslanstvo Europola je podpora članicam Evropske unije in operativna partnerska preiskava kriminalnih mrež, ki zadevajo vsaj dve državi članici Evropske unije. Mednarodna kriminalistična preiskava je bila izvedena v Sloveniji, na Hrvaškem in v operativni partnerici, Bosni in Hercegovini.

Europolov Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov (European Migrant Smuggling Centre – EMSC) je že na začetku to preiskavo podprl kot prioriteto. Europolove analitične zmogljivosti so bile preiskovalcem na voljo že od vsega začetka, izdelana so bila različna analitična poročila. To je zelo pomagalo preiskovalcem, ki se ukvarjajo s čezmejnim kriminalom. Analiza kaznivih dejanj se je prav tako osredotočila na finančne elemente, da bi lahko preiskovalci uspešno izvedli finančne preiskave. Naš cilj je bil razumeti celotno delovanje kriminalne združbe znotraj evropskega konteksta, in ne le prijeti voznike avtomobilov, s katerimi so tihotapili migrante.

EMSC je za organe pregona organiziral in financiral operativne sestanke julija in septembra v BiH in na Hrvaškem, na katerih so sodelovali preiskovalci sodelujočih držav in Europola. Dvakrat so bili organizirani akcijski dnevi, kjer je Europol aktivno sodeloval. Med skupnimi akcijskimi dnevi septembra 2019 je EMSC v Sarajevo napotil analitika v podporo dejavnostim na kraju samem. Akcijski dnevi so bili usklajeni s Hrvaško, kjer so bili člani kriminalne združbe prijeti v istem dnevu. Kasneje je EMSC analitika napotil na Hrvaško v pomoč hrvaški policiji pri telefonski analizi.

Europol se za odlično delo, predstavljeno na tej novinarski konferenci, zahvaljuje organom pregona, ki obravnavajo kriminalne združbe vzdolž zahodne balkanske poti. Europol je predan nadaljnji krepitvi podpore delovanju varnostnih organov v tej regiji.

Zahodnobalkanska migracijska pot še vedno najbolj obremenjena 

Iz perspektive EU je zahodnobalkanska migracijska pot še vedno najbolj vroče vozlišče. Vsaj polovica tihotapskih primerov, prijavljenih Europolu, je iz regije Zahodnega Balkana, najbolj obremenjene države pa so Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija, kot kažejo naslednji podatki.

Hrvaška

V primerjavi z istim obdobjem leta 2018 so v prvih osmih mesecih leta 2019 hrvaški varnostni organi zabeležili 79,94-odstotni porast števila kaznivih dejanj tihotapljenja migrantov in 90,71-odstotni porast števila prijetih tihotapcev migrantov.

Na Hrvaškem se pojavljajo tako priložnostni tihotapci kot aktivnosti organiziranih kriminalnih združb. Večina tihotapcev, prijetih na Hrvaškem, izvira iz regije (Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Srbija). Prijete so bile osebe več kot 40 različnih narodnosti, večinoma albanske, bolgarske, italijanske, romunske, slovenske, ukrajinske, vendar pa se kljub temu organizacija teh kaznivih dejanj odvija v EU ali v Turčiji.

Občasno so dejanja odkrita, ko migrante v avtomobilih in kombiniranih vozilih prevažajo v nevarnih razmerah, saj nezakonite migrante strpajo v majhne prostore v tovornem delu ali celo v prtljažnik vozila. Bilo je tudi več primerov, ko so tihotapci migrantov s predrzno vožnjo povzročili prometno nesrečo in nato pobegnili s kraja, ne da bi poškodovanim migrantom nudili potrebno pomoč.

Slovenija

Število nezakonitih migrantov, zaznanih v prvih 6 mesecih 2019, je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018 naraslo za 47,10 odstotka.

V Sloveniji tihotapci migrantov uporabljajo zelo podobne načine delovanja kot na Hrvaškem, kar pomeni, da za prevoz nezakonitih migrantov uporabljajo predvsem motorna vozila. V 60 odstotkih primerov, prijavljenih EMSC, tihotapci uporabljajo osebne avtomobile; temu s 26 odstotki sledi uporaba kombijev, v manjšem obsegu pa uporabljajo tovornjake in avtodome. Obstajajo primeri, ko sprovajalec nezakonitim migrantom priskrbi tudi ponarejene ali pristne dokumente.

Bosna in Hercegovina

Večina nezakonitih migrantov vstopi v BiH brez pomoči tihotapskih organizatorjev, z javnimi prevoznimi sredstvi ali taksiji. Vendar so organizirane kriminalne združbe vseeno vpletene v nezakonit prevoz migrantov iz več smeri. Organizirane kriminalne združbe so precej aktivne na področjih z visoko koncentracijo migrantov.

Povezane vsebine

Aktivnosti slovenske policije v zvezi z migracijami

Nedovoljene migracije na območju Republike Slovenije - statistični podatki