Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, ki je letos potekala že osemnajstič. Muzej slovenske policije se ji je pridružil prvič in hkrati prvič v svoji 100-letni zgodovini odprl svoja vrata najširši javnosti, tudi otrokom. V nedavno pridobljenih muzejskih prostorih v centru Ljubljane na Kotnikovi ulici 8 smo v soboto, 20. junija 2020, tako gostili več skupin obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali program in si ogledovali razstave.

20200620 174943 a segs

Vhod v muzejske prostore iz Slomškove ulice v Ljubljani

Mesta v skupinah so bila zapolnjena že kmalu po objavljenem vabilu. V muzejskih prostorih pa so se najdlje zadržali otroci, katerih radovednost tudi po triurnem obisku ni usahnila. Najbolj so jih pritegnili forenziki in policijski kužki.

video poletna muzejska noc s policijo

Oglejte si video

Pester predstavitveni program in tri različne razstave je Muzej slovenske policije pripravili v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, Policijsko upravo Ljubljana in Nacionalnim forenzičnim laboratorijem, ki letos praznuje 70-letnico delovanja.

20200620 183643 a segs

Darinka Kolar Osvald, kustodinja in vodja Muzeja slovenske policije, je obiskovalcem predstavila 100-letno zgodovino policijskega muzeja in jih ob razstavi Od orožnika do policista popeljala skozi še 70 let starejšo zgodovino policijske organizacije na Slovenskem.

Marsikdo se je ob tem spomnil miličnikov, nekateri pa tudi svojih starejših sorodnikov, ki so skrbeli za red še kot orožniki v stari Jugoslaviji ali pa celo v Avstro-ogrski monarhiji. Tedaj je bil poklic orožnika zelo spoštovan. Pogoji za vstop k orožnikom so bili strožji, kot jih pozna današnja policija. Predpisana je bila celo višina in v svoje vrste so sprejemali samo mlade, neporočene fante brez otrok, ki so se po podpisu pogodbe preselili v orožniško postajo in ves svoj čas posvetili zagotavljanju javne varnosti, reda in miru v družbi. Na začetku okoli leta 1850 niso poznali niti dopusta.

20200620 181912 nana

Marija Ana Kranjc, arhitektka in višja konservatorka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in Gregor Dražil, umetnostni zgodovinar in kustos iz Mednarodnega likovnega centra, sta gostom razkrila preteklost Kotnikove 8, stavb in njihovih prebivalcev od leta 1850, od tovarne vžigalic do samostana usmiljenk okoli 1900 in do doma narodne milice po drugi svetovni vojni, v katerem so bile najprej naslikane, nato prekrite in nedavno zopet odkrite poslikave priznanih slovenskih slikarjev. Nenavadnemu naključju gre pripisati obstoj redke umetnine in velike freske Maksima Sedeja, ki je skupaj z drugimi stvaritvami podrobneje predstavljena na razstavi Kulturna dediščina Kotnikove 8.

Dr. Dorijan Kržan iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija je pripravil razstavo Forenzika v Sloveniji – 70 let spominov, ki je gostom orisala razvoj od skromnih začetkov kriminalistične tehnike sredi prejšnjega stoletja do sodobnega in mednarodno priznanega forenzičnega laboratorija, ki združuje vrhunske strokovnjake v petih oddelkih: za daktiloskopijo, za preiskave dokumentov in pisav, za fizikalne preiskave ter za kemijske in za biološke preiskave.

IMG 20200620 171311 nana

Kako poteka delo forenzikov na kraju zločina, sta predstavila Gorazd Vidic, strokovnjak za daktiloskopijo, in Gavrilo Hadžić, strokovnjak za preiskavo sledi DNK. Nekaj pripomočkov iz kovčka kriminalistične tehnike pa so lahko obiskovalci tudi sami preizkusili.

20200620 175137 a segs

Del programa je potekal v predprostoru, kjer je kriminalistka iz Policijske uprave Ljubljana preventivno svetovala obiskovalcem, in na dvorišču, kjer se je vedno znova izkazal službeni policijski pes, ki je pod nadzorom svojega vodnika že v nekaj sekundah našel dobro skrit tulec. Pred odhodom iz muzeja pa so obiskovalci z zanimanjem prisluhnili še policistu motoristu, ki jim je na izredno zanimiv način predstavil prometno varnost.

20200620 172535 a segs

Prva Poletna muzejska noč v Muzeju slovenske policije, v prostorih sredi Ljubljane, v neposredni bližini drugih muzejev, se je prijetno iztekla, saj so obiskovalci odhajali navdušeni. V odličnem vzdušju so uživali tudi sodelavci pri predstavljanju pestrega programa, skozi katerega so lahko osveščali javnost o varnostni problematiki in hkrati promovirali svoj policijski poklic.

Muzej pa je s tem dogodkom stopil korak naprej k uresničevanju svojega poslanstva in ciljev, ki jih je slovenska policija zapisala v Resoluciji o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025. V tej poletni noči je deloval kot pravo kulturno središče in center, v katerem se poglablja sodelovanje policije s skupnostjo, krepi integriteta uslužbencev ter ohranja policijska in pravosodna dediščina.