Sorodne objave

 

Poglavitni značilnosti prometa v poletnih mesecih sta večja gostota prometa ter raznovrstnost prometnih udeležencev. Ob objestnosti in neupoštevanju prometnih predpisov na drugi strani, lahko pričakujemo poslabšanje prometno varnostnih razmer.

Statistika prometnih nesreč v času poletne turistične sezone

V nadaljevanju je prikazanih nekaj statističnih podatkov o prometnih nesrečah v času turistične sezone.


Tabela 1: Število prometnih nesreč
pn tabela1


Tabela št. 2: Posledice prometnih nesreč
pn tabela2


Tabela št. 3: Tujci udeleženci v prometnih nesrečah
pn tabela3


Kako ravnati na kraju prometne nesreče v R Sloveniji?

Želeli bi predstaviti nekaj splošnih priporočil policije, zavarovalnic, Slovenskega zavarovalnega združenja in diplomatsko konzularnih predstavništev za pravilno ravnanje ob prometni nesreči v Sloveniji ter dodatnih napotkov za prometne nesreče, ki jih v R Sloveniji povzročijo tujci oziroma jih utrpijo slovenski državljani v tujini. Poleg priporočil in napotkov o ukrepih na kraju prometne nesreče, seznanjamo udeležence prometnih nesreč tudi o postopkih za uveljavljanje povračila škode iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

Če ste udeleženi v prometni nesreči v R Sloveniji:

  • svoje vozilo ustavite;
  • čimprej v skladu z možnostmi omogočite normalno prevoznost ceste;
  • kraj prometne nesreče glede na okoliščine prometne nesreče ustrezno zavarujete in označite z varnostnim trikotnikom, v nočnem času uporabite ob varnostnem trikotniku tudi rumeno utripajočo luč, baklo ali drug primeren način osvetlitve;
  • ob vsaki zaustavitvi na vozišču ali ob njem (ko lahko predstavljate nevarnost drugim udeležencem v prometu) prižgite varnostne utripalke ter vozilo nato ustrezno označite in zavarujete;
  • ob zavarovanju kraja prometne nesreče ali vozila v okvari, je potrebno upoštevati predvsem specifičnost kraja, kjer se je prometna nesreča zgodila oziroma je vozilo obstalo zaradi okvare. Na avtocestah in hitrih cestah, kjer ob desnem robu vozišča poteka odstavni pas, vozilo odstranite na odstavni pas in ga označite na primerni razdalji z varnostnim trikotnikom in prižganimi varnostnimi utripalkami, odvisno od poteka ceste. V vsakem primeru vam svetujemo, da vozilo odstranite na primerno mesto (na primer počivališče) ter tam počakate na pomoč (obvestite vlečno službo, mehanično delavnico, ipd.)
  • če ste udeleženi v prometni nesreči na avtocesti, iz vozila ne izstopajte brezglavo, prepričajte se v kakšnem položaju je vozilo, kje se nahajate, kakšna je frekvenca prometa in predvsem, ali je varno izstopiti iz vozila. Ob izstopu iz vozila ne hodite po nepotrebnem okoli vozila in ne ocenjujte nastale škode, temveč poskrbite predvsem za lastno varnost, varnost ostalih udeležencev v prometni nesreči in opozarjajte prihajajoče voznike na nastalo situacijo. Kraj prometne nesreče nato ustrezno zavarujte na primerni razdalji, nekdo od udeležencev, naj prihajajoča vozila opozarja na nevarnost in čimprej obvesti policijsko postajo, ki bo poskrbela za ustrezno zavarovanje. V primeru, da v prometni nesreči hujših posledic ni bilo (telesne poškodbe), vozilo čimprej odstranite z vozišča na odstavni pas oziroma k desnemu robu vozišča. Če se je vozilo ustavilo na viaduktu, se pred naštetim tudi prepričajte, kam boste iz vozila izstopili (ne preskakujte varovalnih ograj ipd.). Ob prometni nesreči v predoru vozilo zapustite v smeri najbližjega izhoda in medtem ostale udeležence opozarjajte na nastalo nevarnost. Na vozilu ne ugašajte luči, če delujejo. Kraj prometne nesreče v takšnih primerih označite pred predorom, na dobro vidnem mestu in o prometni nesreči čimprej obvestite policijsko enoto;
  • ob okvarah vozil na različnih vrstah cest ravnajte enako kot pri prometnih nesrečah, predvsem z vidika lastne varnosti, varnosti potnikov in varnosti ostalih udeležencev v cestnem prometu. Vozilo poskušajte čimprej odstraniti z vozišča, kraj zaustavitve vozila primerno označite s potrebno opremo (varnostni trikotnik - pred ovinkom mora biti razdalja do ustavljenega vozila daljša, s prižganimi smernimi kazalci, ipd.), na kraj pokličite ustrezno pomoč (avto moto društvo, asistenčni justify, če imate sklenjeno zavarovanje avtomobilske asistence);
  • na kraju prometne nesreče nudite osnovno prvo pomoč poškodovanim, če ste za to ustrezno usposobljeni;
  • o prometni nesreči obvestite najbližjega policista ali policijsko postajo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijsko postajo;
  • če je nastala manjša materialna škoda, prisotnost policije ni potrebna, vsekakor pa si z soudeleženimi v prometni nesreči ali oškodovanimi izmenjajte potrebne podatke za uveljavljanje povračila škode na zavarovalnici, izpolnite evropsko poročilo, pridobite kopijo zelene karte o zavarovanju vozila, če je povzročitelj prometne nesreče voznik vozila, registriranega v tujini in ima zeleno karto s seboj;
  • če ni nujno, ne zapuščajte kraja prometne nesreče (razen v primeru nudenja pomoči poškodovanim - prevoz v bolnišnico, obveščanja policijske postaje, ipd); če ste kraj prometne nesreče zapustili zaradi navedenih razlogov, se čimprej vrnite na kraj prometne nesreče;
  • če ste očividec prometne nesreče, počakajte na kraju prometne nesreče in policistom in udeležencem nudite potrebne informacije;
  • kraja prometne nesreče praviloma ne spreminjajte, razen v primerih, ko je to potrebno zaradi reševanja udeležencev v prometni nesreči ali preprečitve ogrožanja ostalih udeležencev v prometu;
  • če vam je škodo povzročilo nezavarovano vozilo, se oglasite na svoji zavarovalnici, da vam bo opravila ogled škode in svetovala o nadaljnjem postopku uveljavljanja povračila škode pri Slovenskem zavarovalnem združenju;
  • če ste utrpeli telesne poškodbe v nesreči z neznanim vozilom, se boste obrnili na policijo in glede uveljavljanja morebitne odškodnine na Slovensko zavarovalno združenje, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana;
  • do konca ogleda udeleženci v prometni nesreč ne smete uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za udeležbo v prometu.

 

Kako ravnati v primeru prometne nesreče v R Sloveniji, ki jo povzroči tujec?

V primeru prometne nesreče v R Sloveniji, ki jo povzroči voznik vozila s tujo registrsko oznako je posebej pomembno, da oškodovanec pravilno zapiše vse bistvene podatke o tujem vozniku in motornem vozilu (predvsem ime in priimek voznika, registrska oznaka vozila, tip in znamka vozila, ime zavarovalnice in številka zavarovalne police oziroma zelene karte), ki je udeleženo v prometni nesreči. Priporočljivo je, da se izpolni Evropsko poročilo o prometni nesreči, četudi je bila na kraju prometne nesreče policija.

Oškodovanec mora tudi odvzeti kopijo zelene karte, predvsem v primerih, če gre za vozilo, registrirano v državi, ki ni članica Evropske unije. Če prometno nesrečo povzroči vlečno vozilo s prikolico, je nujno izpisati podatke o zavarovanju za vlečno vozilo oziroma odvzeti kopijo zelene karte tega vozila, saj se škoda krije iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti vlečnega vozila.

Oškodovanec vloži odškodninski zahtevek pri Slovenskem zavarovalnem združenju oziroma katerikoli slovenski zavarovalnici, ki glede na sklenjene korespondenčne pogodbe s tujimi zavarovalnicami, njegov odškodninski zahtevek ustrezno obravnava oziroma oškodovanca napoti na pristojno zavarovalnico.

Oškodovanci lahko dobijo informacije o sklenjenih korespondenčnih pogodbah na Slovenskem zavarovalnem združenju, tudi na spletni strani http://www.zav-zdruzenje.si in na vseh slovenskih zavarovalnicah, ki izvajajo zavarovalne posle zavarovanja avtomobilske odgovornosti (Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, Adriatic, zavarovalna družba, Slovenica, Zavarovalniška hiša, Zavarovalnica Tilia in Generali zavarovalnica).

 

Kako ravnati ob prometni nesreči v tujini?

Ko se zgodi prometna nesreča v tujini:

  • splošne dolžnosti udeleženca v prometni nesreči so podobne v večini držav, pri nas pa so opredeljene v 122. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu;
  • če je nastala manjša materialna škoda, si z ostalimi udeleženimi izmenjate podatke in izpolnite v celoti evropsko poročilo o prometni nesreči; podatke, ki jih potrebujete, lahko prepišete z zavarovalne police in prometnega dovoljenja;
  • zaradi lažje izvedbe nadaljnjih postopkov priporočamo, da v vseh primerih na kraj pokličete policijo, ki bo opravila ogled (ponekod - na primer v Avstriji, vam za ogled kraja prometne nesreče z manjšo materialno škodo, lahko izstavijo račun) ter vam izdala potrdilo o poškodbi vozila tuje registracije, ki omogoča neoviran prehod državne meje in vrnitev v domovino;
  • če od soudeleženih v nesreči ne morete pridobiti podatkov o osebah, vozilu in zavarovanju, zaprosite za podatke policijo (že na kraju, ker so naknadne poizvedbe časovno daljše). Če imate možnost, zabeležite tudi podatke prič in fotografirajte kraj dogodka in poškodovana vozila (koristne so predvsem pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov);
  • v primeru suma, da ste prometno nesrečo povzročili vi, vas lahko tuji varnostni organi oziroma policija "zadržijo" v državi, dokler se ne konča postopek za plačilo kazni oziroma postopek pri sodniku.


Nekaj nasvetov o možni pomoči Ministrstva za zunanje zadeve oziroma diplomatsko konzularnih predstavništev v tujini, si lahko ogledate tudi na njihovi spletni strani: http://www.mzz.gov.si/

Priporočamo vam, da si veljavno zakonodajo, oziroma cestno prometne predpise, ki veljajo v sosednjih državah in v tujini ogledate na spletni strani AMZS:
https://www.amzs.si/

Še nekaj splošnih priporočil zavarovalnic za primer, ko imate vozilo kasko zavarovano:

  • če ste odgovorni za nastanek škode deloma ali v celoti ter nameravate povračilo škode uveljavljati pri svoji zavarovalnici, morate tudi ustrezno dokumentirati dokaze o nesreči - škodni dogodek prijavite policiji, zapišite podatke, izjave prič, če je možno, fotografije kraj škodnega dogodka;
  • v primeru, da vozilo ni vozno ali ne veste, kako ravnati, pokličete zavarovalnico, pri kateri imate sklenjeno zavarovanje avtomobilskega kaska, za dogovor o nadaljnjih postopkih.

 

Mednarodno zavarovanje avtomobilske odgovornosti in sistem zelene karte

Slovensko zavarovalno združenje dobiva vsako leto z začetkomlede veljavnosti zavarovanja avtomobilske odgovornosti v tujini in prošenj za natančnejša pojasnila, kako ravnati v primeru prometne nesreče bodisi v R Sloveniji, v kateri je udeležen tujec, ali pa nesreče, ki jo utrpi slovenski voznik v tujini.

V poletnih mesecih se namreč občutno poveča promet po cestah, še posebej tudi mednarodni promet vozil, saj gre za čas, ko se ljudje v večjem številu odpravljajo na počitnice z avtomobilom v svoji državi, pa tudi na daljša potovanja v tujino.

Ker opažamo, da posamezniki velikokrat ne vedo, kako ravnati ob sami prometni nesreči in kasneje ob uveljavljanju odškodninskih zahtevkov za nastalo škodo, bi želeli širšo javnost opozoriti na nujne postopke, ki jih morajo udeleženci prometnih nesreč (bodisi v vlogi povzročitelja, bodisi v vlogi oškodovanca) izvesti na kraju prometne nesreče in tako s pravilnim ukrepanjem prispevati k hitremu in učinkovitemu reševanju odškodninskih zahtevkov iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti.



Mednarodni sistem zavarovanja avtomobilske odgovornosti (sistem zelene karte)

Slovensko zavarovalno združenje kot nacionalni biro zelene karte in član Sveta birojev1 jamči za plačilo škod, ki jih v R Sloveniji povzročijo vozniki vozil s tujo registrsko oznako. Za obravnavanje tovrstnih škod, znanih kot mednarodnih škod, Slovensko zavarovalno združenje pooblašča svoje članice - zavarovalnice, ki izvajajo zavarovalne posle zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

Razmere znotraj sistema zelene karte, ki obsega kar 44 evropskih in sredozemskih držav se iz leta v leto spreminjajo, prav tako se tudi spreminja zakonodaja s področja zavarovanja avtomobilske odgovornosti v posameznih državah; pomembnejše dejavnike, ki v zadnjem času vplivajo na delo nacionalnega biroja zelene karte bi lahko strnili takole:

  • dokončna uveljavitev določb slovenske zakonodaje s področja zavarovanja avtomobilske odgovornosti z dnem polnopravnega članstva R Slovenije v Evropski uniji, ki je tako v celoti usklajena z direktivami EU in s tem povezane nove obveznosti Slovenskega zavarovalnega združenja in njegovih članic ter nasploh nedavna širitev Evropske unije,
  • obstoj vedno večjih razlik v izpolnjevanju obveznosti po sporazumih s področja sistema zelene karte med člani Sveta birojev (in njihovimi članicami - zavarovalnicami), glede na vrsto sklenjenega sporazuma med biroji - na eni strani biroji, podpisniki dvostranskih sporazumov o medsebojnem priznavanju zelene karte in na drugi podpisniki multilateralnega sporazuma o jamstvu na podlagi kriterija ozemlja, s katerega izvira vozilo,
  • povečan mednarodni cestni promet iz balkanskih držav,
  • širjenje sistema zelene karte na vzhod Evrope - države, nekdanje republike Sovjetske zveze (Ukrajina, Moldavija, Belorusija, v bližnji prihodnosti Rusija, tudi Gruzija in Azerbajdžan),
  • zahteve po učinkovitejšem urejanju področja zaščite potrošnikov - žrtev prometnih nesreč in njihovih pravic na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti.


Nacionalni biroji zelene karte, tudi Slovensko zavarovalno združenje s svojim delom sledijo tem spremembam in si prizadevajo za dobro sodelovanje z drugimi biroji, kar pripomore k hitrejšemu in učinkovitemu obravnavanju odškodninskih zahtevkov iz prometnih nesreč, ki jih v R Sloveniji povzročijo vozniki iz držav sistema zelene karte.



Statistika mednarodnih škod v R Sloveniji in v sistemu zelene karte

Slovensko zavarovalno združenje s svojimi članicami je v preteklem letu obravnavalo 2140 škodnih primerov iz naslova prometnih nesreč, ki so jih v R Sloveniji povzročili vozniki vozil s tujimi registrskimi oznakami.

Od tega so slovenske zavarovalnice kar 1695 škodnih primerov rešile kot korespondenčni partner tuje zavarovalnice. Korespondenčna pogodba med zavarovalnicama iz različnih držav omogoča tesnejše sodelovanje med zavarovalnicama, postopki so manj birokratski in formalizirani, kar pomembno vpliva na učinkovitejše reševanje mednarodnih škod in s tem na hitrejšo uveljavitev odškodnine za oškodovanca.

Največ škodnih primerov je bilo obravnavanih v imenu in za račun hrvaških zavarovalnic - 533, italijanskih - 363, avstrijskih - 317, nemških - 300, bosanskih - 119, čeških - 91 , madžarskih - 79, švicarskih - 47, nizozemskih - 37, francoskih - 36 in slovaških 28.

Obratno ugotavljamo po statističnih podatkih Sveta birojev, da so v letu 2003 tuje zavarovalnice v imenu in za račun slovenskih zavarovalnic obravnavale v Italiji - 902, na Hrvaškem - 896, v Nemčiji - 403, v Avstriji - 320, v Veliki Britaniji - 184, v Bosni in Hercegovini - 161, na Madžarskem 140 in v Srbiji in Črni gori 57 škodnih primerov, v katerih so se torej kot vozniki, odgovorni za prometno nesrečo, pojavljali vozniki vozil s slovenskimi registrskimi oznakami.



Evropsko poročilo o prometni nesreči

Slovensko zavarovalno združenje je s svojimi članicami pred nekaj leti uvedlo novo različico slovenskega obrazca Evropskega poročila o prometni nesreči.

Gre za izpopolnjeno obliko obrazca - Evropsko poročilo o prometni nesreči, ki je bil pripravljen v okviru mednarodne organizacije evropskih zavarovalnih združenj - Comité Européen d'Assurances (CEA) s sedežem v Parizu, ki je nosilec avtorske pravice na navedenem obrazcu.

Zavarovalnice po vsej Evropi izdajajo navedeni obrazec (seveda v različnih jezikih) svojim zavarovalcem ob sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Zaradi poenotene vsebine in oštevilčenih rubrik je uporaben za različne vrste prometnih nesreč tudi v primerih, ko sta udeleženca prometne nesreče iz različnih držav: posamezne rubrike si namreč lahko prevajata po svoji jezikovni različici. Ne nazadnje k uporabi Evropskega poročila napotuje tudi slovenski zakon o varnosti cestnega prometa, predvsem ob prometnih nesrečah, v katerih je nastala le materialna škoda, podobno kot to velja v drugih evropskih državah.

Evropsko poročilo pomeni za zavarovalnico pomemben vir informacij o udeležencih in poteku prometne nesreče, še posebej, če na kraju prometne nesreče ni bilo policije, ki bi opravila ogled in kasneje izdelala zapisnik o prometni nesreči.



Potovanje z avtomobilom v tujino

Z dnem članstva R Slovenije v Evropski uniji morajo vsi vozniki motornih vozil s slovenskimi registrskimi tablicami imeti veljavno zavarovanje avtomobilske odgovornosti za vse države članice. Veljavnost mednarodnega zavarovanja avtomobilske odgovornosti se v tujini dokazuje z zeleno karto, ki jo izda slovenska zavarovalnica zavarovalcu na podlagi zavarovalne pogodbe zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki nudi zavarovalno kritje v tujini.

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je veljavno in priznano v naslednjih državah članicah sistema zelene karte: Albanija (AL), Andora (AND), Bolgarija (BG), Bosna in Hercegovina (BIH), Belorusija (BY), Iran (IR), Izrael (IL), Maroko (MA), Moldavija (MD), Romunija (RO), Srbija in Črna Gora (SCG), Tunizija (TN), Turčija (TR), Ukrajina (UA); vozniki morajo ob vstopu v navedene države obvezno predložiti zeleno karto.

Slovensko zavarovalno združenje je konec leta 1997 pristopilo k Multilateralnemu garancijskemu sporazumu, na podlagi katerega nacionalni biroji zelene karte prevzemajo obveznost plačila škod, ki jih v državah podpisnicah povzročijo vozila z registrskimi oznakami njegove države. Gre za naslednje države članice sistema zelene karte: Avstrija (A), Belgija (B), Švica (CH), Češka (CZ), Ciper (CY), Nemčija (D), Danska (DK), Estonija (EST), Francija (F), Finska (FIN), Grčija (GR), Madžarska (H), Hrvaška (HR), Italija (I), Irska (IRL), Islandija (IS), Luksemburg (L), Latvija (LV), Litva (LT), Malta (M), Norveška (N), Nizozemska (NL), Portugalska (P), Poljska (PL), Španija (E), Švedska (S), Slovaška (SK) in Velika Britanija (GB); slovenskim voznikom ob vstopu v navedene države ne kontrolirajo zelene karte, je pa priporočljivo, da jo imajo pri sebi. Enak režim velja tudi za Makedonijo (MK), ker je z makedonskim birojem sklenjen enostranski sporazum o odpravi kontrole slovenskih zelenih kart ob vstopu v Makedonijo.

Zelena karta je namreč zaradi poenotene oblike v vseh državah sistema zelene karte pomemben dokument, s katerim se udeleženci prometnih nesreč identificirajo, ker so na njej navedeni vsi podatki, ki jih udeleženec nesreče potrebuje za uveljavljanje odškodninskega zahtevka na pristojni zavarovalnici. Prav tako so na zeleni karti navedeni naslovi in telefonske številke nacionalnih birojev, kjer lahko dobijo udeleženci prometnih nesreč potrebne informacije v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz prometnih nesreč v tujini.

V državah, katerih mednarodne oznake niso navedene na zeleni karti oziroma so njihove oznake prečrtane in tako niso v sistemu zelene karte, pa slovenska zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca do višine najnižjih zavarovalnih vsot, predpisanih v R Sloveniji in v okviru predpisov o odškodninskem in zavarovalnem pravu R Slovenije.



Zaščita obiskovalcev - oškodovancev, ki utrpijo prometno nesrečo v tuji državi, ki ni država njihovega stalnega prebivališča

Slovensko zavarovalno združenje in tiste njegove članice - zavarovalnice, ki v R Sloveniji opravljajo zavarovalne posle zavarovanja avtomobilske odgovornosti, so z dnem polnopravnega članstva R Slovenije v Evropski uniji začele opravljati nove naloge: kot pooblaščenci tujih odgovornostnih zavarovalnic obravnavajo odškodninske zahtevke slovenskih oškodovancev, ki so utrpeli prometno nesrečo, v eni od držav članic sistema zelene karte2, ob pogoju, da je povzročitelj nesreče voznik motornega vozila, ki je registrirano v eni od držav članic Evropskega gospodarskega prostora ali Švici.

Od 1. maja 2004 namreč veljajo določbe novele zakona o obveznih zavarovanjih v prometu glede 4. direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki ureja varstvo obiskovalcev - posebne skupine oškodovancev, ki do članstva Slovenije v EU niso imeli možnosti uveljavljati odškodninskih zahtevkov v svoji državi in svojem jeziku.

Tudi Slovensko zavarovalno združenje, doslej poznano po svoji vlogi nacionalnega biroja zelene karte in škodnega sklada, odslej na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti opravlja še naloge informacijskega centra. Informacijski justify oškodovancem na zahtevo nudi podatke o zavarovanju avtomobilske odgovornosti motornih vozil, registriranih v R Sloveniji (dostop do podatkov tudi preko spletne strani: www.zav-zdruzenje.si, ob vnosu registrske številke vozila in datuma nesreče) oziroma v sodelovanju s tujimi informacijskimi centri držav članic Evropskega gospodarskega prostora in Švice tudi podatke o zavarovanju motornih vozil, registriranih v drugih državah ter podatke o imenovanih pooblaščencih za obravnavanje odškodninskih zahtevkov - na eni strani slovenskih zavarovalnic v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora in Švici ter tujih zavarovalnic v R Sloveniji na drugi strani. Če tuja odgovornostna zavarovalnica v R Sloveniji ne bi imenovala svojega pooblaščenca za obravnavanje odškodninskih zahtevkov, pa mora Slovensko zavarovalno združenje samo prevzeti obravnavanje odškodninskega zahtevka kot odškodninski urad.

Že v preteklosti je Slovensko zavarovalno združenje dobivalo številna vprašanja in prošnje za natančnejša pojasnila, kako ravnati v primeru prometne nesreče, ki jo utrpi slovenski voznik v tujini: Združenje je nekdaj lahko slovenskega oškodovanca le napotilo, naj zahtevek za povrnitev škode pošlje tuji odgovornostni zavarovalnici, po možnosti v jeziku države, kjer se je prometna nesreča zgodila ali vsaj v enem od svetovnih jezikov.

Po novem lahko slovenski oškodovanec uveljavlja povrnitev škode v Sloveniji in v slovenskem jeziku pri pooblaščencu za obravnavanje odškodninskih zahtevkov tuje zavarovalnice, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti voznik vozila, registriranega v eni od držav Evropskega gospodarskega prostora ali Švici, ki je povzročil prometno nesrečo.

Slovenski oškodovanec je utrpel prometno nesrečo v eni od držav sistema zelene karte, škodo pa mu je povzročil voznik vozila, registriranega v eni od držav Evropskega gospodarskega prostora ali Švici.


Kje in kako lahko uveljavlja povrnitev škode?

Če slovenski oškodovanec ob prometni nesreči v eni od držav sistema zelene karte slučajno ne bi pridobil podatkov o zavarovanju tujega vozila, registriranega v eni od držav Evropskega gospodarskega prostora ali Švici, lahko pri Slovenskem zavarovalnem združenju - informacijskem centru poizve o zavarovalnih podatkih za tuje vozilo. Prav tako mu informacijski justify posreduje tudi podatek o imenu in naslovu pooblaščenca tuje odgovornostne zavarovalnice v Sloveniji, kjer bo lahko vložil odškodninski zahtevek ter opravil druge postopke glede ocene škode in njene povrnitve. Informacijski justify omenjene podatke pridobi bodisi iz lastne evidence ali evidenc tujih informacijskih centrov.

Pooblaščenci za obravnavanje odškodninskih zahtevkov tujih zavarovalnic v R Sloveniji so predvsem zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, Biroja zelene karte: Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, Adriatic, Zavarovalna družba, Slovenica, Zavarovalniška hiša, Zavarovalnica Tilia in Generali zavarovalnica. Omenjene zavarovalnice že vrsto let sodelujejo s tujimi zavarovalnicami na podlagi sklenjenih korespondenčnih pogodb s področja obravnavanja škodnih primerov iz prometnih nesreč, ki jih v Sloveniji povzročijo zavarovanci tujih zavarovalnic. Za obravnavanje škodnih primerov po 4. direktivi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti so pristojni oddelki mednarodnih škod navedenih zavarovalnic.

Zavarovalnice morajo obveščati Slovensko zavarovalno združenje o imenovanju pooblaščencev v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora in Švici, kar omogoča vodenje posebne evidence, na podlagi katere lahko informacijski justify napoti slovenskega oškodovanca v konkretnem škodnem primeru na pristojnega pooblaščenca za obravnavanje odškodninskih zahtevkov v Sloveniji.

Imenovani pooblaščenci v Sloveniji obravnavajo odškodninske zahtevke v slovenskem jeziku in imajo vsa potrebna pooblastila za zastopanje tuje odgovornostne zavarovalnice v postopku poravnave: sprejemajo odškodninske zahtevke slovenskih oškodovancev ter jih obravnavajo v sodelovanju s tujo odgovornostno zavarovalnico in skladno s pravom države, kjer se je zgodila prometna nesreča. Ker 4. direktiva ne posega v temeljna pravila o uporabi prava in sodni pristojnosti za primere povrnitve škode iz prometnih nesreč, je za primer sodnega spora izključno odgovorna le tuja odgovornostna zavarovalnica.

Pooblaščenec tuje odgovornostne zavarovalnice mora v roku 3 mesecev od dneva vložitve odškodninskega zahtevka dati oškodovancu utemeljeno ponudbo za poravnavo (če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena) oziroma utemeljen odgovor (če je odgovornost sporna ali ni bila natančno ugotovljena ali škoda ni bila v celoti ocenjena). Ob kršitvi 3-mesečnega roka se lahko slovenski oškodovanec s svojim odškodninskim zahtevkom obrne na Slovensko zavarovalno združenje - odškodninski urad, ki bo nemudoma navezal stik s pristojno tujo odgovornostno zavarovalnico oziroma njenim pooblaščencem ter pristojnim tujim odškodninskim uradom in jih pozval k takojšnji izpolnitvi obveznosti.



Koristni naslovi

  • Slovensko zavarovalno združenje
    Železna cesta 14
    1000 Ljubljana
    telefon: 01/ 43 77 098
    faks: 01/47 35 692
    el. pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
    http://www.zav-zdruzenje.si
  • Zavarovalnica TILIA d.d.
    Oddelek mednarodnih škod
    Seidlova 5
    8000 Novo mesto
    telefon: 07/ 39 17 241
    faks: 07/39 17 306
    el. pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
    http://www.zav-tilia.si
  • ADRIATIC, Zavarovalna družba d.d.
    Oddelek mednarodnih škod
    Ljubljanska 3a
    6503 Koper
    telefon: 05/ 66 43 601
    faks: 05/66 43 615
    el. pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
    http://www.epa.adriatic.si
  • Zavarovalnica TRIGLAV d.d
    Oddelek mednarodnih škod
    Miklošičeva 19
    1000 Ljubljana
    telefon: 01/ 47 47 562
    faks: 01/ 23 18 385
    el. pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
    http://www.zav-triglav.si
    asistenčni justify od 00-24:080 2864
  • GENERALI Zavarovalnica d.d.
    Oddelek mednarodnih škod
    Kržičeva 3
    1000 Ljubljana
    telefon: 01/ 47 57 169
    faks: 01/ 47 57 116
    el. pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
    http://www.generali.si
  • SLOVENICA,Zavarovalniška hiša d.d.
    Oddelek mednarodnih škod
    Ljubljanska 3
    6000 Koper
    telefon: 05/ 61 16 995
    faks: 05/ 63 95 309
    el. pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
    http://www.slovenica.si
  • Zavarovalnica MARIBOR d.d.
    Oddelek mednarodnih škod
    Cankarjeva 3
    2507 Maribor
    telefon: 02/23 32 406, 23 32 407
    faks: 02/23 32 535
    el. pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
    http://www.zav-mb.si
 

 

1 Svet birojev (an. Council of Bureaux) je mednarodna organizacija s sedežem v Londonu, v katero morajo biti včlanjeni vsi nacionalni biroji zelene karte (trenutno 44 birojev zelene karte) in je odgovorna za upravljanje in vodenje mednarodnega sistema zavarovanja avtomobilske odgovornosti, znanega kot sistema zelene karte.

2 Države članice sistema zelene karte: Avstrija (A), Belgija (B), Češka (CZ), Ciper (CY), Nemčija (D), Španija (E), Estonija (EST), Francija (F), Finska (FIN), Grčija (GR), Madžarska (H), Italija (I), Irska (IRL), Luksemburg (L), Latvija (LV), Litva (LT), Malta (M), Norveška (N), Nizozemska (NL), Portugalska (P), Poljska (PL), Švedska (S), Slovaška (SK), Slovenija (SLO), Velika Britanija (GB) ter Danska (DK), Islandija (IS) kot države Evropskega gospodarskega prostora ter Švica (CH); sledijo še: Albanija (AL), Andora (AND), Bolgarija (BG), Bosna in Hercegovina (BIH), Belorusija (BY), Hrvaška (HR), Iran (IR), Izrael (IL), Makedonija (MK), Maroko (MA), Moldavija (MD), Romunija (RO), Srbija in Črna Gora (SCG), Tunizija (TN), Turčija (TR), Ukrajina (UA), skupno torej 44 držav.

 


Uprava uniformirane policije, Sektor za cestni promet