Sorodne objave

 

Trenutno stanje prometne varnosti je zaskrbljujoče. Do 30. julija letos se je sicer zgodilo za dobre štiri odstotke manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani, a je žal v njih umrlo precej več ljudi, že 58, medtem ko jih je bilo lani v tem času 38. Med vzroki najhujših nesreč prevladuje neprilagojena hitrost. Tudi zato bomo policisti v naslednjem tednu poostrili nadzor v okviru evropsko usklajene preventivne akcije.

Vse cestnoprometne udeležence ob tem opozarjamo, da je pred nami še polovica poletne sezone. Gneča se še ni umirila in tudi avgusta je zaradi večje gostote prometa pričakovati bolj obremenjene ceste z zastoji, zlasti na poti do turističnih destinacij. Prav tako je na teh relacijah ogromno motoristov. A z odgovorno, umirjeno in strpno vožnjo lahko poskrbimo, da bo zadnji poletni mesec varnejši in da bo manj tragičnih nesreč, kakršnim smo bili priča v zadnjem obdobju.

Vehovec stoji zunaj pred vhodom v stavbo, pred njim so kamere in mikrofoni.

Po sredini izjemno hudi prometni nesreči na štajerski avtocesti, ki ji je ponovno botrovala prehitra vožnja, po včerajšnji smrti tujega motorista na območju Ribnice, ki se je prav tako ponesrečil zaradi neprilagojene hitrosti, in drugih tragičnih dogodkih v zadnjem času je Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi v današnji izjavi za medije predstavil najnovejše statistične podatke s področja prometne varnosti in aktivnosti policije za njeno izboljšanje. Napovedal je tudi sodelovanje slovenskih policistov v evropsko usklajeni preventivni akciji Hitrost (angl. Speed), ki je načrtovana za naslednji teden.

Statistika razkriva, da je do 30. julija letos v prometnih nesrečah umrlo za 65,7 odstotka več udeležencev v prometu kot lani

V obdobju od 1. januarja do 30. julija 2025 (podatki v oklepaju so za enako obdobje leta 2024) se je zgodilo 10.909 (11.395) prometnih nesreč ali 4,3 odstotka manj, v katerih je umrlo 58 (38) udeležencev ali 65,7 odstotka več, 500 (543) je bilo hudo telesno poškodovanih ali 7,9 odstotka manj in 3.311 (3.786) lahko telesno poškodovanih ali 12,5 odstotka manj. Do 30. julija 2025 so po podatkih policije umrli:

  • 1 voznik e-kolesa,
  • 3 kolesarji,
  • 4 pešci,
  • 1 potnik na mopedu (ni uporabljal čelade),
  • 1 potnik v tovornem vozilu (ni uporabljal varnostnega pasu),
  • 11 potnikov v osebnih avtomobilih (4 niso uporabljali varnostnega pasu),
  • 18 voznikov motornih koles,
  • 3 vozniki mopedov (2 nista uporabljala čelade),
  • 15 voznikov osebnih avtomobilo (8 voznikov ni uporabljalo varnostnega pasu),
  • 1 voznik tovornega vozila (ni uporabljal varnostnega pasu).

Med bolj ogroženimi so vozniki enoslednih motornih vozil – motoristi in mopedisti

Iz navedenih statističnih podatkov je razvidno, da je največ umrlih v letošnjih prometnih nesrečah med vozniki enoslednih motornih vozil, in sicer 21 (18 voznikov motornih koles in 3 vozniki mopedov); v 12 primerih so ti vozniki prometno nesrečo povzročili sami.

V zvezi s tem je Robert Vehovec opozoril, da po nekaterih raziskavah vožnja z motornim kolesom prinaša tudi do štirikrat večje tveganje za nastanek prometnih nesreč, zato je zelo pomembno, da vozniki motornih vozil storijo vse, da bo njihova udeležba v prometu varna. Kot je dejal, smo trenutno na višku motoristične sezone, ko se večini voznikov motornih koles zdi, da že imajo optimalni občutek za vožnjo, zato vozijo nekoliko bolj tvegano.

"Izpostaviti želim, da je najpomembnejša vožnja s prilagojeno hitrostjo. Pomembno pa je tudi, da zna voznik motornega kolesa vnaprej predvideti, do kakšnih situacij lahko pride med samo vožnjo, in da ne presega svojih zmožnosti. Če pa začnemo povsem na začetku, je pomembno, da je motorno kolo tehnično brezhibno, da je voznik v ustreznem psihofizičnem stanju in da se sploh ne odpravi na vožnjo, če je utrujen ali pod kakšnim drugim psihičnim pritiskom. Ugotavljamo namreč, da si veliko ljudi omisli motorno kolo, niso pa pripravljeni veliko investirati v opremo in še manj v treninge varne vožnje. Odsvetujemo tudi vožnje v skupinah, ki so bolj nevarne, posebej za tiste z manj izkušnjami. Če povzamem: le vožnja z ustrezno hitrostjo, ustreznim predvidevanjem, tehnično brezhibno motorno kolo in ustrezne veščine lahko v ključnih trenutkih preprečijo prometno nesrečo," je poudaril Vehovec.

Za voznike je lahko usodna tudi neuporaba varnostnega pasu, prav tako opozarjamo na nevarnost vožnje pod vplivom alkohola

Kot je še navedel Vehovec, je v prometnih nesrečah letos umrlo tudi 15 voznikov osebnih avtomobilov, en voznik tovornega vozila in kar 12 potnikov. "Policisti smo ugotovili, da od teh kar 9 voznikov in 5 potnikov ni uporabljalo varnostnega pasu. Policija je v letošnjem letu obravnavala že skoraj 15.000 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu, in kot kažejo podatki, so posledice te neuporabe lahko zelo neizprosne, zato poziv vsem: dosledno uporabljajte varnostni pas, ne glede na to, ali sedite spredaj, zadaj ali v kombiju, in ne glede na to, kako dolga je pot."

Po trenutnih podatkih je bilo 11 smrtnih prometnih nesreč povezanih tudi z vožnjo pod vplivom alkohola. Ker v poletnem času poteka veliko prireditev, na katerih se toči tudi alkohol, je Vehovec še pozval voznike, naj za volan sedejo le, če niso uživali alkoholnih pijač ali drugih prepovedanih substanc.

Policist meri hitrost, glede skozi radar, ki ga drži v roki.

Policija bo od 4. do 10. avgusta 2025 izvedla evropsko usklajene aktivnosti za umirjanje hitrosti na naših cestah. Tako bomo policisti ob svojem rednem delu poostreno nadzirali hitrost. Posamezne nadzore bodo policijske uprave izvedle tudi na nevarnih cestnih odsekih na svojih območjih, nekatere po t. i. metodologiji veriga.

Kljub vsem akcijam in opozorilom policije je neprilagojena hitrost žal še vedno najpogostejši vzrok hujših prometnih nesreč

Višje kot so hitrosti, hujše so posledice prometnih nesreč. Letos se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1.927 (2.141) prometnih nesreč, v katerih je umrlo 27 (17) udeležencev, 204 (224) so bili hudo telesno poškodovani in 926 (1.125) lahko telesno poškodovanih. Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi na cestah v naselju in regionalnih cestah.

"Policija je letos obravnavala že 71.591 (74.557) kršitev zaradi prekoračitve hitrosti, zato bomo policisti še okrepili aktivnosti na tem področju, in sicer predvsem naslednji teden, ko bo potekala vseevropska akcija Hitrost (angl. Speed). Udeleženci v prometu pa lahko pričakujejo večje število nadzorov v posameznih primerih tudi po t. i. metodologiji veriga, kar pomeni, da bo na izbranih relacijah delovalo tudi po več policijskih patrulj," je napovedal Vehovec in nazadnje pozval: "Da bi zagotovili varnost cestnoprometnih udeležencev, moramo postati kritični do odklonskih ravnanj, ki lahko vsakogar v cestnem prometu zaznamujejo za vse življenje. Opustiti je treba prepričanje, da se nam to ne more zgoditi. Raje s svojim (dobrim) zgledom in pravilnim ravnanjem poskušajmo vplivati na ostale udeležence. Ključnega pomena je spoštovanje cestnoprometnih predpisov."

Več preventivnih nasvetov policije

Hitrost – počasneje je varneje!– počasneje je varneje!
Nasveti za večjo varnost motoristov
Vozniki, počasi, strpno in previdno med zastoji!
Varno v poletje na slovenskih cestah
Pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti rešuje življenja
Promet.si