Na Bledu se danes, 21. oktobra 2010, zaključuje dvodnevni mednarodni seminar o prometni varnosti, na katerem poleg slovenskih policistov sodeluje tudi vrsta evropskih prometnih strokovnjakov. Seminar je v okviru projekta Lifesaver in v sodelovanju s slovensko policijo organizirala Evropska zveza prometnih policij - TISPOL.

Cilj leta 2008 začetega projekta Lifesaver, ki se bo zaključil maja naslednje leto in ga TISPOL vodi s financiranjem Evropske komisije, je zmanjšati število mrtvih v prometnih nesrečah na evropskih cestah. V ta namen so se evropske prometne policije pod vodstvom TISPOL-a angažirale na strateški, taktični in operativni ravni.

V dveh letih in pol je bilo tako organiziranih že več mednarodnih konferenc in različnih tematskih seminarjev, večinoma v šestih državah članicah TISPOL-a: na Madžarskem, Poljskem, Portugalskem ter v Romuniji, Španiji in Sloveniji, pri čemer TISPOL zagotavlja tako vsebinsko pripravo seminarjev kot kritje stroškov celotnega projekta. Tokratni seminar v Sloveniji je že tretji po vrsti, ki je namenjen predvsem policijskim »operativcem«.

Iz tujine so na seminarju sodelovali prometni strokovnjaki in TISPOL-ovi predstavniki Bernd Heller iz Nemčije, Rik Dhoest iz Belgije, Joern Pakula Andresen iz Danske ter Geraint Anwyl in Roger Brooks iz Velike Britanije.

DanijelZibret

Udeležence je uvodoma nagovoril direktor Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Danijel Žibret. Pohvalil je TISPOL-ova prizadevanja v okviru projekta Lifesaver in se mu zahvalil za organizacijo seminarja, ki je po njegovih besedah za naše policijske starešine dobra priložnost, da se neposredno seznanijo s tujimi praksami in strategijami na tem področju. Dejal je še, da so zelo koristne tudi mednarodne izmenjave, ki se jih je v tem času udeležilo že 45 slovenskih policistov. Trenutno jih je šest na obisku pri nizozemski policiji, medtem ko so v Sloveniji te dni štirje policisti iz Romunije.

smolej1Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je kot predstavnik slovenske policije v TISPOL-u na kratko orisal prometnovarnostno situacijo v Sloveniji. Dejal je, da smo v slovenski policiji v treh desetletjih dosegli že precejšen napredek, saj se je število umrlih v prometnih nesrečah zmanjšalo s 559 v letu 1980 na 171 v letu 2009. Recept za uspeh je po njegovem seštevek ukrepov v zadnjih letih, kot so: sprememba zakonodaje, višje kazni, sistem kazenskih točk, obvezne prižgane luči na vozilih tudi podnevi, zaseg vozil, pridržanje alkoholiziranih voznikov, kriminalizacija agresivne vožnje, poostreni nadzori hitrosti in uvedba avtomatskih sistemov merjenja, z drugimi nosilci prometne varnosti v državi usklajene medijske kampanje, sodelovanje z nevladnimi organizacijami in močna politična podpora na vseh ravneh.

Vodja Sektorja prometne policije mag. Ivan Kapun je k temu dodal, da je pohvalno, da so za izboljšanje prometne varnosti posluh v zadnjih letih posluh pokazala tudi druga ministrstva, ne le notranje, s čimer lahko v javnosti dosegamo veliko večji učinek, saj prometne udeležence sedaj s preventivnimi sporočili »bombardiramo« z več koncev hkrati. Seveda pa si bomo z nadgradnjo dosedanjih ukrepov za zagotavljanje prometne varnosti v prihodnje prizadevali, da bodo slovenske ceste še varnejše.

udelezenci2

V referatih so udeleženci včeraj in danes obravnavali različne teme, kot so ključna vprašanja in izzivi pri zmanjševanju prometnih nesreč, najpogostejši dejavniki za nastanek prometnih nesreč, uporaba novih tehnologij pri zagotavljanju prometne varnosti, problematika vožnje pod vplivom mamil, metode in oprema za reševanje problemov, kot so prevelika hitrost, alkohol in mamila v prometu, kršitve v tovornem prometu in druge. Na primeru različnih TISPOL-ovih preventivnih videospotov pa so se prepričali, kako pomembna je uporaba jasnih sporočil in sklicevanje na čustva pri ciljnih skupinah udeležencev, saj so čustva so tista, ki dejansko najbolj vplivajo na naše ravnanje in njegovo spreminjanje.

udelezenci3

Gostje so slovenskim policistom podrobneje predstavili vlogo in organizacijo TISPOL-a ter projekt Lifesaver. Med drugim so posebej izpostavili pomen in izjemno učinkovitost skupnih evropskih akcij, ko policije po vsej Evropi medsebojno usklajeno poostreno nadzirajo kršitelje na istem področju naenkrat, ugotavljajo na primer prekoračitve hitrosti, odkrivajo alkoholizirane voznike, neuporabo varnostnih pasov, kršitve v avtobusnem in tovornem prometu idr. Vse evropske države imajo namreč podobne probleme na področju cestnoprometne varnosti. Po en teden na evropskih cestah tako na tisoče policistov počne isto, kar seveda pomeni več odkritih kršitev. V enem takšnih skupnih nadzorov nad tovornimi vozili, ki je potekal marca letos, sta bila ustavljena 164.202 tovornjaka, pri čemer je bilo odkritih 54.837 voznikov tovornih vozil, ki so kršili predpise. V nadzoru hitrosti konec aprila letos je bilo na evropskih cestah zabeleženih kar 567.166 kršitev, pri nadzoru nad psihofizičnim stanjem voznikov junija lani pa so policisti preverili stanje 409.180 voznikov, od katerih je 7.058 udeležencev vozilo pod vplivom alkohola in 524 pod vplivom mamil.

Opozorili pa so tudi na to, da so poleg "tradicionalnih" problemov, kot so hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu, avtobusni in tovorni transport, pri reševanju katerih so evropske policije že precej uspešne, dandanes v Evropi čedalje bolj v ospredju tudi novejši pojavi, ki v javnosti še niso povsem prepoznani kot pereči. To so pojavi, kot na primer dirkanje mladih na avtocestah, vožnja pod vplivom mamil in psihoaktivnih snovi, adrenalinska vožnja, motoristi in mladi vozniki, utrujenost voznikov in vožnja starostnikov. Iskanje učinkovitih rešitev za te probleme bo v prihodnje zato velik izziv, ki se ga bodo morale evropske policije šele lotiti in za spopadanje z njimi izumiti nove, inovativne metode.

razprava

 Udeleženci so lahko na spremljajočih delavnicah tudi sami predstavili svoje dobre rešitve in pristope pri nadzoru cestnega prometa. Skozi eno od razprav so denimo poskušali opredeliti glavne probleme na področju nadzora tovornih vozil v Sloveniji ter poiskati rešitve zanje.