Klikni in se poslovi od svojega denarja – spletne prevare 21. stoletja (#CyberScams). Takšen je naslov kampanje, ki jo danes, 17. oktobra 2018, začenjata Europol in Združenje evropskih bank. Kampanji ozaveščanja o sedmih najpogostejših finančnih spletnih prevarah se v okviru evropskega meseca kibernetske varnosti pridružujemo tudi v slovenski policiji.

Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti pri Europolu in Združenje evropskih bank ter njuni partnerji iz javnega in zasebnega sektorja danes začenjajo kampanjo ozaveščanja o spletnih prevarah. V prihajajočem tednu bodo organi odkrivanja in pregona iz vseh 28 držav članic Evropske unije in iz petih držav, ki niso članice EU, ter 24 nacionalnih združenj bank, banke in mnogi drugi akterji, ki se borijo proti kibernetskemu kriminalu, spodbujali ozaveščenost o tem kriminalnem pojavu. Gonilo tega vseevropskega prizadevanja bo preventivna kampanja, ki bo potekala preko družbenih medijev in s pomočjo organov odkrivanja in pregona, združenj bank in finančnih ustanov. 

Glede na priporočila Ocene ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala v EU (IOCTA) za leto 2018 je najučinkovitejša zaščita pred socialnim inženiringom ozaveščanje potencialnih žrtev, med katerimi se ob vsaki uporabi spleta lahko znajdemo tudi sami. Z ozaveščanjem splošne javnosti o tem, kako prepoznati različne načine zavajanja, lahko zaščitimo uporabnike in njihov denar. 

Informacijsko gradivo te kampanje, ki je javno dostopno in pripravljeno v 27 jezikih, vsebuje predstavitev sedmih najpogostejših finančnih prevar na spletu ter načine, kako se jim izogniti: 

  • direktorska prevara: goljuf se pretvarja, da je vaš direktor ali druga nadrejena oseba v podjetju in vas prepriča v plačilo lažnega računa ali v izvedbo neodobrenega nakazila z bančnega računa podjetja;
  • poneverba računov: goljuf se pretvarja, da je vaša stranka/dobavitelj in vas prepriča, da plačila vseh nadaljnjih računov opravite na nek drug bančni račun;
  • spletno ribarjenje / SMS-zvabljanje / telefonsko zvabljanje: prejmete klic, sms-sporočilo ali e-poštno sporočilo, s katerim vas prepričajo, da jim zaupate svoje osebne, finančne ali varnostne podatke.
  • lažna spletna stran banke: goljuf vam v zavajajočem bančnem e-sporočilu pošlje povezavo na lažno spletno stran. Če kliknete na povezavo, vam na različne načine ukradejo vaše finančne in osebne podatke. Spletna stran je videti kot prava, zaupanja vredna spletna stran, vendar jo izdajajo podrobnosti;
  • ljubezenska spletna prevara: nekdo se pretvarja, da ga zanima ljubezensko razmerje. Običajno poteka na spletnih straneh za zmenke, prevaranti pa stik vzpostavijo tudi prek družbenih medijev ali elektronske pošte;  
  • kraja osebnih podatkov: zajem vaših osebnih podatkov preko družbenih medijev;
  • naložbena prevara in lažne spletne trgovine: prepričajo vas v pametno naložbo … ali pa vam predstavijo neverjetno spletno ponudbo.

 

Celotno gradivo v slovenskem jeziku je objavljeno v rubriki Preventiva: Sedem vrst spletnih finančnih prevar, ki jim uporabniki najpogosteje nasedejo

Ocena ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala v EU za leto 2018 opozarja, da se socialni inženiring še naprej krepi in predstavlja orodje za izvedbo številnih spletnih goljufij, pri čemer je zvabljanje oz. ribarjenje najpogostejši način zlorabe. Prevaranti socialni inženiring uporabljajo za doseganje različnih ciljev: pridobivanje osebnih podatkov, ugrabitev vaših računov, krajo identitete, spodbujanje k neodobrenim plačilom ali ravnanju, ki je v nasprotju z vašimi interesi, kakor sta nakazilo denarja ali sporočanje osebnih podatkov. Z enim samim klikom lahko ogrozite celotno podjetje.  

Evropski mesec kibernetske varnosti je kampanja ozaveščanja EU, ki med državljani in organizacijami spodbuja zavedanje o kibernetski varnosti in ponuja preproste ukrepe za zaščito vaših osebnih, finančnih in strokovnih podatkov.

Sledite kampanji #CyberScams tudi na naslednjih kanalih: Europol in EC3 Twitter, Facebook, Youtube ...