Trojanski konj, računalniški črv, datotečni in izsiljevalski virusi, rootkit, najrazličnejše vohunske kode in drugi zlonamerni programi so med največjimi grožnjami, ki v današnjem kibernetskem svetu prežijo na spletne uporabnike. Ogrožajo tudi vaše elektronske naprave, pa naj gre za stacionarne in prenosne računalnike ali različne mobilne naprave - pametne telefone, tablice ipd.
So izredno škodljivi, saj vam lahko hekerji tako ukradejo denar ali občutljive informacije, si podredijo vaše naprave, jih okužijo z virusi ali vohunijo za vašimi dejanji. Zato raje poskrbite za varnost svojih naprav in zmanjšajte možnost za okužbe s škodljivimi programskimi kodami.
Svetujemo vam, da se seznanite z nekaterimi najpomembnejšimi dejstvi in upoštevate nekaj osnovnih pravil varne in odgovorne uporabe programske opreme, ki smo jih strokovnjaki v slovenski policiji pripravili v sodelovanju z Evropskim policijskim uradom - Europolom.
|
|
|
|
Zlonamerni program (ang. malware - malicious software) se namesti v računalniški sistem ali na mobilno napravo brez lastnikove privolitve, in sicer z namenom pridobitve nadzora nad napravo, kraje dragocenih informacij ali poškodovanja podatkov. Več o tem: Kaj je zlonamerni program? |
Najpogostejši viri okužbe elektronskih naprav s škodljivimi programskimi kodami so: e-pošta, spletne strani, pojavna okna, wi-fi, piratski programi, USB ključki in druge odstranljive naprave za shranjevanje podatkov. Storilci za pridobitev vaših osebnih podatkov uporabljajo tudi tehnike socialnega inženiringa in ribarjenja. |
Obstaja veliko vrst zlonamernih programov, ki se lahko med napadom medsebojno dopolnjujejo. Za podrobnejši opis kliknite na posamezno sliko:
Policisti svetujemo
|
|
Slovenska policija aktivna v boju proti kibernetski kriminaliteti
Obseg zlonamernih programov v mobilnih operacijskih sistemih se povečuje, države članice Evropske unije pa imajo zaradi kibernetske kriminalitete čedalje večjo gospodarsko škodo, zato so boj proti tej obliki kriminalitete uvrstile med prioritete evropske varnostne politike.
Pri konkretnih ukrepih in operativnih akcijskih načrtih na tem področju aktivno sodeluje tudi slovenska policija, in sicer v okviru različnih večdisciplinarnih platform in na podlagi poglobljenih analiz, strateških načrtov in skupnih ocen ogroženosti. Nekatere kibernetske grožnje, ki jih je v letu 2016 kot najbolj problematične prepoznala Europolova ocena ogroženosti na področju organiziranega in kibernetskega kriminala (IOCTA 2016),se namreč v zadnjem času pojavljajo tudi v Sloveniji. Tudi tu so največji izziv izsiljevalski programi in njihove različice, sledijo šifrirana komunikacija, v obliki hitrih tekstovnih sporočil, video- ali avdio-sporočil ter različni zlonamerni programi, predvsem na področju mobilnih naprav.
Povezane vsebine
Ne samo računalniki, ranljivi so tudi pametni telefoni in tablice
Pozor, izsiljevalski virusi!
Podjetniki, zavarujte se pred novimi načini spletnih prevar
Pomoč uporabnikom pri odšifriranju datotek: Europolova spletna stran www.NoMoreRansom.org
Varni na internetu