Sporočila za javnost

Državni zbor je leta 1996 sprejel Nacionalni program za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji. Do sedaj je zgrajenih že 275,8 km avtocest in 46,5 km hitrih cest ter 109,9 km priključkov.

Prometna varnost se je sprva hitro izboljševala, saj se je glavni prometni tok z magistralnih cest prestavil na novo zgrajene avtocestne odseke. Z dograjevanjem avtocestnih odsekov in povečevanjem gostote prometa na njih pa se je prometno varnostna situacija na slovenskih avtocestah kmalu začela slabšati. Takšen pojav je pogost tudi ob odpiranju avtocest drugje po Evropi. Prve analize vsekakor ne pomenijo črnogledih napovedi v prihodnje. Slabša prometna varnost je predvsem posledica spremenjene strukture in še zlasti gostote prometa na avtocestah. Podobne težave so v Sloveniji nastale že pri uvedbi krožišč, ki pa so se sčasoma umirile, prometna varnost na prej problematičnih črnih odsekih pa se je izrazito izboljšala. Podobno lahko pričakujemo tudi na avtocestah, kjer se praviloma soočamo z kršitvami prekoračitve hitrosti. Prepričani smo, da nam bo, s sodelovanjem z DARS-om, tudi to uspelo uspešno rešiti.


Hkrati z izboljšanjem celotnega stanja na področju prometnih nesreč se je začelo spreminjati tudi stanje na posameznih kategorijah cest. Ugotavljamo, da se je število prometnih nesreč, kljub vse večjemu številu kilometrov avtocest, pričelo zmanjševati.


Tabela 1

  PN skupaj s smrtnim izidom s telesnimi poš. z materialno škodo
1997 1.660 20 212 1.428
1998 1.636 21 203 1.412
1999 1.473 16 207 1.250
20001 1.395 21 249 1.125

 

Glede na karakteristike avtoceste (večja dovoljena hitrost, ravninski deli...) in s tem “zmanjšano dejavnost” voznika, pa so se ob zmanjševanju števila prometnih nesreč pričele pojavljati hujše posledice2.

 

Tabela 2

  udeleženci skupaj mrtvi HTP LTP brez poškodb
1997 3.097 25 73 236 2.763
1998 2.950 30 53 258 2.599
1999 2.670 18 65 272 2.315
2000 2.501 26 134 287 2.054

 

Porast posledic je viden predvsem v primerjavi z letom 1999. Tako je bilo v letu 2000 v primerjavi z letom 1999 več mrtvih (za 53 %), hudo telesno poškodovanih (za 113 %) in lahko telesno poškodovanih (za 6 %).

 

Vzroki za prometne nesreče se z leti bistveno ne spreminjajo. Primarni vzroki za nastanek prometnih nesreč na naših cestah so primerljivi tudi v ožji kategoriji cest – na avtocestah. Vzroki bodo v nadaljevanju predstavljeni podrobneje tudi glede na odsek avtoceste. Leta 2000 je bila porazdelitev takšna:

 

Graf 1: Vzroki prometnih nesreč s smrtnim izidom na območju RS

graf1

 

S povečanjem števila novih odsekov, se je tudi prometna varnost na avtocestah začela zmanjševati in prav ta analiza nazorno pokaže, kje (odsek avtoceste) na posameznih policijskih upravah je prometna varnost slabša, kateri so glavni vzroki za prometne nesreče na avtocestah, kdo so udeleženci in koliko so stari.

Za primerjavo si oglejmo še stanje na avtocestah v Evropi:

 

Tabela 3: Umrli na avtocestah v Evropi

 

Umrli

Država Skupaj Avtoceste Delež Na 1.000 km avtocest Na milijardo prevoženih km
Nemčija (D) 7772 911 11,7 % 79 4,5
Francija (F) 8487 541 6,4 % 58 5,3
Italija (I) 1) 6326 713 11,3 % 110 13,52)
Velika Britanija (GB) 3423 198 5,8 % 59 2,4
Nizozemska (NL) 1090 1353) - 613) 3,23)
Belgija (B) 1397 213 15,2 % 122 7,1
Avstrija (A) 1079 147 13,6 % 91 9,0
Švica (CH) 583 63 10,8 % 50 3,4
Španija (E) 5738 334 5,8 % - -
Portugalska (P) 1) 2126 105 4,9 % 127 14,0
Švedska (S) 580 25 4,3 % 17 2,5
Danska (DK) 514 42 8,1 % 46 3,71)
Finska (FIN) 431 19 4,4 % 40 5,1
Irska (IRL) 413 1 0,2 % 11 7,43)
Luksemburg (L) 58 6 10,3 % 52 -
Madžarska (H) 1306 45 3,4 % 100 15,3
Češka (CZ) 1455 44 3,0 % 88 12,2
Poljska (PL) 6730 43 0,6 % 160 -
Slovenija (SLO) 335 18 5,3 % 72 -
ZDA (USA) 41611 5583 13,4 % 75 5,4

1) 1998 2) 1997 3) 1996

 

Graf 2: Število umrlih v prometnih nesrečah na 1.000 km avtocest

graf2

V letu 2000 se je prometna varnost na avtocestah poslabšala, saj je umrlo približno 90 ljudi na 1000 km avtocest.

 

Stanje na posameznih odsekih avtocest po policijskih upravah

 

1. POLICIJSKA UPRAVA CELJE

Na območju Policijske uprave Celje je približno 50 km avtoceste, katere dolžina se bo z odprtjem AC odseka Vransko – Trojane še povečala.

 

Tabela 4

  št. PN mrtvi HTP LTP
1997 171 2 3 25
1998 213 1 6 38
1999 230 2 10 48
20003 156 4 13 31


Leta 1997 se je na avtocesti zgodilo 171 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 279 ljudi. Glavna vzroka za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost, zaradi katere se je zgodilo 60 % vseh prometnih nesreč, in neustrezna varnostna razdalja (23 %). V prometnih nesrečah je bilo udeleženih največ osebnih vozil (196), največ povzročiteljev pa je bilo starih med 34 in 44 let (37 %) in med 24 in 34 let (25 %).Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo 88 % moških in 12 % žensk.


Leta 1998 je bilo na avtocesti na celjskem območju obravnavanih 213 prometnih nesreč, v katerih je bilo 42 udeležencev poškodovanih, eden pa je umrl. Poglavitna vzroka za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost (43 %) in premiki z vozilom (23 %). Povzročitelji so bili največkrat stari med 34 in 44 (29 %) in med 24 in 34 let (27 %). Med povzročitelji je bilo 75 % moških in 25 % žensk.


Leta 1999 se je na odseku avtoceste Slovenske Konjice – Vransko zgodilo 230 prometnih nesreč, v katerih sta dve osebi umrli, poškodovanih pa je bilo 58 ljudi. V 47 % je bila neprilagojena hitrost vzrok za nastanek prometne nesreče, v 22 % pa je bila prometna nesreča povzročena zaradi premikov z vozilom. Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat stari med 24 in 34 let (33 %) in med 34 in 44 let (23 %), med njimi pa je bilo 87 % moških in 13 % žensk.


Leta 2000 se je na avtocesti A1 Šentilj – Koper zgodilo 156 prometnih nesreč, v katerih so umrle 4 osebe, 44 pa je bilo poškodovanih. Največ povzročiteljev je bilo starih med 24 in 34 (28 %), med 18 in 24 (24 %) in med 34 in 44 let (22 %). V 19 % so bile povzročiteljice ženske in v 81 % moški. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so bili neprilagojena hitrost (38 %), premiki z vozilom (23 %) in neustrezna varnostna razdalja (10 %).


Prometno varnostna situacija na avtocesti se na Celjskem slabša. To trditev nam potrjuje tudi povečano število prometnih nesreč in tudi njihovih posledic. Število prometnih nesreč se je leta 1999 v primerjavi z letom 1997 povečalo za 34 %, pa tudi trenutni podatki o prometni varnosti ne kažejo izboljšav. Podrobnejša analiza je pokazala, da je še posebej slaba prometna varnost na naslednjih odsekih avtoceste:

  • Dramlje - Celje
    • V analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 121 prometnih nesreč, kar pomeni 16 % vseh nesreč na avtocestah na Celjskem;
    • v 76 % je nesrečo povzročil voznik osebnega avtomobila (92), v 23 % pa voznik tovornega avtomobila (28);
    • življenje sta v prometnih nesrečah izgubili 2 osebi, 4 so bile hudo poškodovane, 12 lahko poškodovanih, 92 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (78-krat), 11-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 14-krat zaradi premikov z vozilom in 12-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;
  • Šempeter - Čeplje
    • V analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 123 prometnih nesreč, kar je 16 % vseh nesreč na avtocestah na Celjskem;
    • največ (78) prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov (63 %), in vozniki tovornih avtomobilov (29 - ali 24 %);
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (36-krat), 10-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 47-krat zaradi premikov z vozilom in 10-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;
  • Dramlje - Slovenske Konjice
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 217 prometnih nesreč, kar pomeni 28 % vseh nesreč na avtocestah na Celjskem;
    • največ prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov (132 ali 61 %), in vozniki tovornih avtomobilov (36 ali 16 %);
    • v obravnavanih prometnih nesrečah so življenje izgubile 3 osebe, 6 jih je bilo hudo, 23 lahko poškodovanih, 294 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (113-krat), 18-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 29-krat zaradi premikov z vozilom in 20-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;

 

2. POLICIJSKA UPRAVA MARIBOR

Na območju Policijske uprave Maribor je trenutno približno 45 km avtoceste, katere dolžina se bo z izgradnjo avtoceste proti Dolgi vasi povečala.


Tabela 5

  št. PN mrtvi HTP LTP brez poškodb
1997 313 3 14 40 487
1998 286 2 6 36 438
1999 172 1 6 34 245
20004 143   2 40 202


Leta 1997 se je na avtocesti zgodilo 313 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 544 ljudi. Glavna vzroka za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost, zaradi katere se je zgodilo 42 % vseh prometnih nesreč, in nepravilni premiki z vozilom (20 %). Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat vozniki osebnih avtomobilov (187 – 60 %) in vozniki tovornih vozila (44 – 14 %), stari med 24 in 34 let (94 - 30 %) in med 34 in 44 let (77 – 25 %). Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo 84 % moških in 16 % žensk.


Leta 1998 je bilo na avtocesti na območju PU Maribora obravnavanih 286 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 482 oseb (2 mrtva, 42 poškodovanih in 438 oseb brez poškodb). Poglavitna vzroka za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost (30 %) in premiki z vozilom (29 %). Povzročitelji prometne nesreče so bili največkrat v starostnih skupinah med 34 in 44 (29 %) in 24 in 34 let (25 %). Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo 85 % moških in 15 % žensk.


Leta 1999 se je zgodilo 172 prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, poškodovanih je bilo 40 ljudi, nepoškodovanih pa 245. V 34 % je bila neprilagojena hitrost vzrok za nastanek prometne nesreče, v 24 % pa je bila prometna nesreča povzročena zaradi nepravilne strani/smeri vožnje. Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat stari med 24 in 34 let (40 %) in med 34 in 44 let (30 %), med njimi pa je bilo 88 % moških in 12 % žensk.


Leta 2000 se je na avtocesti A1 Šentilj - Koper zgodilo 143 prometnih nesreč, v katerih je bilo 42 poškodovanih, 202 udeleženca pa sta ostala nepoškodovana. Največ povzročiteljev je bilo starih med 24 in 34 (29 %), med 18 in 24 (14 %) in med 34 in 44 let (27 %). V 19 % so bile povzročiteljice ženske in v 81 % moški. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so bili neprilagojena hitrost (27 %), premiki z vozilom (26 %) in nepravilna stran/smer vožnje (19 %).


Ugotovimo lahko, da se prometno varnostna situacija na avtocesti in hitri cesti na območju Maribora izboljšuje. Ševilo prometnih nesreč se konstantno zmanjšuje, tako da se je število prometnih nesreč v letu 1999 v primerjavi z letom 1997 zmanjšalo za 45 %. Podrobnejša analiza je pokazala, da je na naslednjih odsekih avtoceste prometna varnost še posebej slaba:

  • Slovenske Konjice - Slovenska Bistrica
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 168 prometnih nesreč, kar pomeni 18 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Maribor;
    • v obravnavanih prometnih nesrečah so življenje izgubile 4 osebi, 12 je bilo hudo poškodovanih, 33 lahko poškodovanih, 243 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (55-krat), 13-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 46-krat zaradi premikov z vozilom in 25-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;.
  • Fram - Slovenska Bistrica
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 132 prometnih nesreč, kar pomeni 14 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Maribor;
    • v obravnavanih prometnih nesrečah je umrla 1 oseba, 3 so bile hudo poškodovane, 34 lahko poškodovanih, 173 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (58-krat), 10-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 15-krat zaradi premikov z vozilom in 28-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje.
  • Šentilj - Pesnica
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 216 prometnih nesreč, kar pomeni 24 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Maribor;
    • ravnavanih prometnih nesrečah je življenje izgubila 1 oseba, 1 je bila hudo poškodovana, 11 lahko poškodovanih, 330 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (70-krat), 41-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 44-krat zaradi premikov z vozilom in 48-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje.

 

3. POLICIJSKA UPRAVA LJUBLJANA

Na območju Policijske uprave Ljubljane je približno 90 km avtoceste5, katere dolžina se bo z izgradnjo avtoceste proti Trojanam še povečala.


Tabela 6

  št. PN mrtvi HTP LTP brez poškodb
1997 991 8 42 137 1765
1998 942 11 29 154 1719
1999 708 7 28 134 1255
20006 453 12 56 88 552


Leta 1997 se je na avtocesti zgodilo 991 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 1952 ljudi. Glavna vzroka za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost, zaradi katere se je zgodilo 49 % vseh prometnih nesreč in nepravilni premiki z vozilom (18 %). Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat vozniki osebnih avtomobilov (826 - 83 %) in vozniki tovornih vozila (130 - 13 %), stari med 24 in 34 let (299 - 30 %) in med 34 in 44 let (237 - 24 %). Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo 82 % moških in 18 % žensk.


Leta 1998 je bilo na avtocesti na območju Policijske uprave Ljubljana obravnavanih 942 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 1913 oseb (11 mrtvih, 183 poškodovanih in 1719 oseb brez poškodb). Poglavitna vzroka za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost (37 %) in premiki z vozilom (21 %). Povzročitelji prometnih nesreč so bili v starostnih skupinah med 24 in 34 (252 - 26 %) in med 34 in 44 let (22 %). Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo 81 % moških in 19 % žensk.

Leta 1999 se je zgodilo 708 prometnih nesreč, v katerih je 7 oseb umrlo, poškodovanih je bilo 162 ljudi, nepoškodovanih pa 1255. V 40 % je bila neprilagojena hitrost vzrok za nastanek prometne nesreče, v 17 % pa je bila prometna nesreča povzročena zaradi neustrezne varnostne razdalje. Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat stari med 34 in 44 letom (195 - 28 %) in med 24 in 34 letom (27 %), med njimi pa je bilo 81 % oseb moškega spola in 19 % oseb ženskega spola.

Leta 2000 se je na Policijski upravi Ljubljana zgodilo 453 prometnih nesreč, v katerih je 12 udeležencev umrlo, 144 je bilo poškodovanih, 552 udeležencev pa je ostalo nepoškodovanih. Največ povzročiteljev je bilo starih med 24 in 34 (126 -; 28 %) in med 34 in 44 letom (111 - 25 %). V 17 % so bile povzročiteljice ženske in v 83 % moški. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so bili neprilagojena hitrost (179 - 40 %), premiki z vozilom (90 - 20 %) in nepravilna stran/smer vožnje (12 %).


Ugotovili smo, da se prometno varnostna situacija na avtocesti in hitri cesti na območju Ljubljane izboljšuje. število prometnih nesreč se konstantno zmanjšuje, tako da se je število prometnih nesreč leta 1999 v primerjavi z letom 1997 zmanjš;alo za 29 %. Analiza je pokazala, da je na naslednjih odsekih avtoceste prometna varnost še posebej slaba:

  • Grosuplje - Višnja gora
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 242 prometnih nesreč, kar pomeni 8 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Ljubljana;
    • v obravnavanih prometnih nesrečah so življenje izgubile 4 osebe, 18 je bilo hudo poškodovanih, 55 lahko poškodovanih, 396 oseb pa nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (104-krat), 24-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 42-krat zaradi premikov z vozilom in 29-krat zaradi nepravilne strani/smeri ožnje;
  • Brdo - Kozarje
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 194 prometnih nesreč, kar pomeni 6 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Ljubljana;
    • v prometnih nesrečah je bilo 5 oseb hudo poškodovanih, 24 lahko poškodovanih, 332 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (103-krat), 34-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 24-krat zaradi premikov z vozilom in 10-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;
  • Črnuče - Tomačevo7
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 292 prometnih nesreč, kar je 29 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Ljubljana;
    • v prometnih nesrečah je življenje izgubila 1 oseba, 1 je bila hudo poškodovana, 41 lahko poškodovanih, 466 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti, in sicer 118-krat, 42-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 56-krat zaradi premikov z vozilom in 9-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;

 

4. POLICIJSKA UPRAVA KRANJ

Na območju Policijske uprave Kranj je približno 30 km avtoceste, katere dolžina se bo z izgradnjo avtoceste od Jaslic do Vrbe še povečala.


Tabela 7

  št. PN mrtvi HTP</td> LTP brez poškodb
1997 122 4 9 26 174
1998 107 14 6 26 153
1999 103 3 6 17 154
20008 82 5 11 11 126


Leta 1997 se je na avtocesti zgodilo 122 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 211 oseb. Glavna vzroka za prometne nesreče sta bila nepravilna stran/smer vožnje, zaradi katere se je zgodilo 31 % vseh prometnih nesreč in neprilagojena hitrost (30 %). Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat vozniki osebnih avtomobilov (109, kar je 89 %) in vozniki tovornih vozila (9 ali 7 %), stari so bili med 24 in 34 let (35 - 29 %) in med 34 in 44 let (27 - 22 %). Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo 86 % moških in 14 % žensk.


Leta 1998 je bilo na avtocesti na območju PU Kranj obravnavanih 107 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 185 oseb (14 mrtvih, 32 poškodovanih in 153 oseb brez poškodb). Poglavitna vzroka za prometne nesreče sta bila nepravilna stran/smer vožnje (30 %) in neprilagojena hitrost (26 %). Povzročitelji so največkrat stari med 24 in 34 (21 - 20 %) in med 34 in 44 let (17 - 16 %). Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo 80 % moških in 20 % žensk.


Leta 1999 so se zgodile 103 prometne nesreče, v katerih so 3 osebe umrle, poškodovanih je bilo 23 ljudi, nepoškodovanih pa 154. V 27 % je bila neprilagojena hitrost vzrok za nastanek prometne nesreče, v 19 % pa je bila prometna nesreča povzročena zaradi nepravilne strani/smeri vožnje. Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat stari med 34 in 44 let (37 - 36 %) in med 24 in 34 let (22 - 19 %), med njimi pa je bilo 84 % moških in 16 % žensk.


Leta 2000 se je na PU Kranj zgodilo 82 prometnih nesreč, v katerih je 5 udeležencev umrlo, 22 je bilo poškodovanih, 126 udeležencev pa se v nesreči ni poškodovalo. Največ povzročiteljev je bilo starih med 24 in 34 (23 – 28 %) in med 34 in 44 let ter med 18 in 24 let (19 - 23 %). V 20 % so bile povzročiteljice ženske in v 80 % moški. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so bili nepravilna stran/smer vožnje (28 - 34 %), premiki z vozilom (17 - 21 %) in neustrezna varnostna razdalja (16 - 19 %).


Ugotovili smo, da je prometno varnostna situacija na avtocesti in hitri cesti na območju PU Kranj izredno slaba. Kljub majhnemu številu kilometrov avtoceste je to trenutno najbolj črni cestni odsek. Predvidevamo, da se bo takšno stanje v prihodnjem letu izboljšalo, saj je bil konec novembra odprt avtocestni odsek Kranj vzhod – Jaslice (prej je bil ta odsek obravnavan kot hitra cesta, ki je bila sestavni del že zgrajene avtoceste), ki je veljal za najbolj krvavo cesto zadnjih let na Slovenskem. Poleg omenjenega odseka se je med podrobnejšo analizo pokazalo, da je prometna varnost na naslednjih odsekih avtoceste še posebej slaba:

  • Lipce - Vrba
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 95 prometnih nesreč, kar pomeni 30 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Kranj;
    • v prometnih nesrečah je življenje izgubilo 7 oseb, 7 je bilo hudo poškodovanih, 15 lahko poškodovanih, 130 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (28-krat), 5-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 15-krat zaradi premikov z vozilom in 35-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;
  • Kranj Z - Kranj V
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 107 prometnih nesreč, kar je 34 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Kranj;
    • v obravnavanih prometnih nesrečah je 15 oseb umrlo, 15 je bilo hudo poškodovanih, 37 lahko poškodovanih, 165 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (18-krat), 24-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 7-krat zaradi premikov z vozilom in 44-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;

 

5. POLICIJSKA UPRAVA POSTOJNA

Na območju Policijske uprave Postojna je približno 30 km avtoceste.


Tabela 8

  št. PN mrtvi HTP LTP brez poškodb
1997 75 1 3 11 117
1998 80 1 3 5 131
1999 76 1 5 10 132
20009 59 3 6 12 94


Leta 1997 se je na avtocesti zgodilo 75 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 132 oseb. Glavna vzroka za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost, zaradi katere se je zgodilo 57 % vseh prometnih nesreč in nepravilna stran/smer vožnje (15 %). Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat vozniki osebnih avtomobilov (63 ali 84 %) in vozniki tovornih vozil (11 - 15 %), stari med 24 in 34 let ter med 34 in 44 let (21 - 28 %). Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo 84 % moških in 16 % žensk.


Leta 1998 je bilo na avtocesti na območju PU Postojna obravnavanih 80 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 140 oseb (1 mrtev, 8 poškodovanih in 131 brez poškodb). Poglavitna vzroka za prometne nesreče sta bila neustrezna varnostna razdalja (28 %) in neprilagojena hitrost ter nepravilna stran/smer vožnje (24 %). Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat stari med 34 in 44 (22 - 28 %) in med 24 in 34 let (21 - 26 %). Med povzročitelji je bilo 85 % moških in 15 % žensk.


Leta 1999 so je zgodilo 76 prometnih nesreč, v katerih je 1 oseba umrla, poškodovanih je bilo 15, nepoškodovanih pa 132. V 22 % je bila neprilagojena hitrost vzrok za nastanek prometne nesreče, v 30 % pa je bila prometna nesreča povzročena zaradi nepravilne strani/smeri vožnje. Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat stari med 44 in 54 let (24 - 32 %) in med 34 in 44 let (21 - 28 %), med njimi pa je bilo 88 % moških in 12 % žensk.


Leta 2000 se je na PU Postojna zgodilo 59 prometnih nesreč, v katerih so 3 udeleženci umrli, 18 je bilo poškodovanih, 94 udeležencev pa se v nesrečah ni poškodovalo. Največ povzročiteljev je bilo starih med 24 in 34 (18 -; 31 %) in med 34 in 44 let ter med 18 in 24 let(17 - 29 %). V 14 % so bile povzročiteljice ženske in v 84 % moški. Najpogostejši vzroki za nesreče so bili nepravilna stran/smer vožnje (15 - 25 %), neprilagojena hitrost (13 - 22 %) in neustrezna varnostna razdalja (12 - 20 %).


Ugotovili smo, da je prometno varnostna situacija na avtocesti in hitri cesti na območju PU Postojna stabilna in se glede na analizirano obdobje še izboljšuje. Očitno je, da se varnost na najstarejšem slovenskem odseku avtoceste A1 stabilizirala. Podrobnejša analiza pa je kljub dobremu prometno-varnostnemu stanju pokazala odsek, ki nekoliko negativno izstopa:

  • Razdrto - Postojna
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 112 prometnih nesreč, kar je 39 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Postojna;
    • v obravnavanih prometnih nesrečah so življenje izgubile 4 osebe, 9 je bilo hudo poškodovanih, 13 lahko poškodovanih, 189 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (39-krat), 26-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 12-krat zaradi premikov z vozilom in 20-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;


6. PU KOPER

Na območju Policijske uprave Koper je približno 30 km avtoceste.


Tabela 9

  št.PN mrtvi HTP LTP brez poškodb
1997 55 6 5 9 75
1998 80 2 3 10 104
1999 157 2 8 24 262
200010 124   13 17 215


Leta 1997 se je na avtocesti zgodilo 55 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 95 ljudi. Glavna vzroka za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost, zaradi katere se je zgodilo 65 % vseh prometnih nesreč in nepravilna stran/smer vožnje (29 %). Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat vozniki osebnih avtomobilov (48 ali 87 %) in vozniki tovornih vozil (7 - 13 %), stari med 18 in 24 ter med 24 in 34 let (15 - 27 %). Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo 78 % moških in 22 % žensk.


Leta 1998 je bilo na avtocesti obravnavanih 80 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 119 oseb (2 mrtva, 13 poškodovanih in 104 oseb brez poškodb). Poglavitna vzroka za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost (50 %) in nepravilna stran/smer vožnje (20 %). Povzročitelji so bili največkrat stari med 34 in 44 (24 - 30 %) in med 24 in 34 let (18 - 23 %). Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo 86 % moških in 14 % žensk.


Leta 1999 so je zgodilo 157 prometnih nesreč, v katerih sta 2 osebi umrli, poškodovanih je bilo 32 oseb, nepoškodovanih udeležencev pa 262. V 34 % je bila neprilagojena hitrost vzrok za nastanek nesreče, v 23 % pa je bila prometna nesreča povzročena zaradi nepravilne strani/smeri vožnje. Povzročitelji prometnih nesreč so bili največkrat stari med 34 in 44 let (48 - 31 %) in med 24 in 34 let (41 - 26 %), med njimi pa je bilo 84 % moških in 16 % žensk.


Leta 2000 se je na PU Koper zgodilo 124 prometnih nesreč, v katerih je bilo poškodovanih 30 oseb, 215 udeležencev pa se v nesrečah ni poškodovalo. Največ povzročiteljev je bilo starih med 24 in 34 (34 - 27 %) in med 34 in 44 let (33 - 27 %). V 21 % so bile povzročiteljice ženske in v 79 % moški. Najpogostejši vzroki za nesreče so bili nepravilna stran/smer vožnje (34 - 27 %), neprilagojena hitrost (41 - 33 %) in neustrezna varnostna razdalja (21 - 17 %).

Iz tega sledi, da se prometno varnostne razmere na avtocesti na območju PU Koper izboljšujejo, vmesno poslabšanje stanja pa je predvsem posledica odprtja nekaterih odsekov. Podrobnejša analiza je kljub dobremu prometno varnostnemu stanju pokazala nekatere odseke, ki negativno izstopajo:

  • Bertoki - Koper (Škocjan)
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 56 prometnih nesreč, kar pomeni 13 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Koper;
    • v prometnih nesrečah je umrla 1 oseba, 4 so bile hudo poškodovane, 4 lahko poškodovane, 102 pa se v nesrečah niso poškodovale;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (14-krat), 10-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 14-krat zaradi premikov z vozilom in 9-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;
  • Divača -; Kozina
    • v analiziranem obdobju se je na tem odseku zgodilo 69 prometnih nesreč, kar je 17 % vseh nesreč na avtocestah na območju PU Koper;
    • v obravnavanih prometnih nesrečah je bilo hudo poškodovanih 9 oseb, 6 lahko poškodovanih, 107 oseb pa v nesrečah ni bilo poškodovanih;
    • najpogosteje so se prometne nesreče zgodile zaradi neprilagojene hitrosti (26-krat), 10-krat zaradi neustrezne varnostne razdalje, 4-krat zaradi premikov z vozilom in 20-krat zaradi nepravilne strani/smeri vožnje;

Analizo so pripravili v Sektorju za cestni promet Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave.

 

Opombe

(1)Leto 2000. Podatki so iz baze podatkov, dne 23.02.2000

(2)Deloma lahko porast števila hudih telesnih poškodb pripišemo tudi novemu klasifikatorju telesnih poškodb.

(3)Podatki za leto 2000 so do 30. septembra

(4)Podatki za leto 2000 so do 30. septembra

(5)V analizo je poleg avtocest in hitrih cest vkljuèena tudi ljubljanska obvoznica

(6)Podatki za leto 2000 so do 30. septembra

(7)Podatki so le za leti 1997 in 1998.

(8)Podatki za leto 2000 so do 30. septembra

(9)Podatki za leto 2000 so do 30. septembra

(10)Podatki za leto 2000 so do 30. septembra

 

Zastoji na mejnih prehodih

Mejni prehod Promet Razlog Osveženo Vstop/Izstop Čakalna doba
STAROD TOVORNI RAZLOGI SOSEDNJIH MO 03.12.2020 ob 12:00 IZSTOP 5 minut

Informacije o razmerah in zastojih na cestah so dostopne na spletni strani Prometno-informacijskega centra za državne ceste.
Podatki so dostopni tudi na spletnem servisu.